Mihi s Sašom Hribarjem in Ksenijo Horvat o tem,  zakaj novinarji RTV Slovenija danes stavkajo. Posebna stavkovna izdaja Spetka v ponedeljek. Mihi, Sašo in Ksenja o tem, zakaj RTV stavkaMihi s Sašem Hribarjem in Ksenijo Horvat o tem, zakaj RTV stavka.

Mihi s Sašom Hribarjem in Ksenijo Horvat o tem, zakaj novinarji RTV Slovenija danes stavkajo. Posebna stavkovna izdaja Spetka v ponedeljek. Mihi, Sašo in Ksenja o tem, zakaj RTV stavkaMihi s Sašem Hribarjem in Ksenijo Horvat o tem, zakaj RTV stavka.

Sašo Hribar in Ksenija Horvat

Matic Osovnikar je gost posebne serije pogovorov v času olimpijskega dogajanja v Tokiu. Nekdanji vrhunski športniki odgovarjajo na vprašanje, kaj jim je bilo tega treba?Miha Šalehar je tokrat gostil še vedno najhitrejšega Slovenca, s katerim sta govorila o zobozdravstveni karieri po karieri najhitrejšega belega človeka na svetu, ter o tem, kako hitro sploh lahko teče človekovo telo. Matic pravi, da je uspešen sprinterski polet čez ciljno črto najboljši občutek, ki ga lahko človek doživi.Matic Osovnikar je gost posebne serije pogovorov v času olimpijskega dogajanja v Tokiu. Nekdanji vrhunski športniki odgovarjajo na vprašanje, kaj jim je bilo tega treba?Miha Šalehar se v času olimpijskega dogajanja v Tokiu pogovarja z nekdanjimi vrhunskimi športniki. Tokrat je gostil še vedno najhitrejšega Slovenca, s katerim sta govorila o zobozdravstveni karieri po karieri najhitrejšega belega človeka na svetu, ter o tem, kako hitro sploh lahko teče človekovo telo. Matic pravi, da je uspešen sprinterski polet čez ciljno črto najboljši občutek, ki ga lahko človek doživi.

Matic Osovnikar je gost posebne serije pogovorov v času olimpijskega dogajanja v Tokiu. Nekdanji vrhunski športniki odgovarjajo na vprašanje, kaj jim je bilo tega treba? Miha Šalehar je tokrat gostil še vedno najhitrejšega Slovenca, s katerim sta govorila o zobozdravstveni karieri po karieri najhitrejšega belega človeka na svetu, ter o tem, kako hitro sploh lahko teče človekovo telo. Matic pravi, da je uspešen sprinterski polet čez ciljno črto najboljši občutek, ki ga lahko človek doživi. Matic Osovnikar je gost posebne serije pogovorov v času olimpijskega dogajanja v Tokiu. Nekdanji vrhunski športniki odgovarjajo na vprašanje, kaj jim je bilo tega treba?Miha Šalehar se v času olimpijskega dogajanja v Tokiu pogovarja z nekdanjimi vrhunskimi športniki. Tokrat je gostil še vedno najhitrejšega Slovenca, s katerim sta govorila o zobozdravstveni karieri po karieri najhitrejšega belega človeka na svetu, ter o tem, kako hitro sploh lahko teče človekovo telo. Matic pravi, da je uspešen sprinterski polet čez ciljno črto najboljši občutek, ki ga lahko človek doživi.

Matic Osovnikar

Miha Šalehar v času Olimpijskih iger v Tokiu z različnimi gosti razpravlja o vprašanju "Kaj mi je bilo tega treba?" Prvi športnik, ki na to vprašanje odgovarja zelo iskreno, je Peter Mankoč. Kar devetkrat zapored je osvojil naslov evropskega prvaka in je še danes najuspešnejši slovenski plavalec. O nastopanju "pod zastavo", komentatorjih s kavča, krizi po koncu kariere vrhunskega športnika, ter o tem, zakaj imajo športniki najmanj od olimpijskih iger.Peter Mankoč je gost posebne serije pogovorov v času olimpijskega dogajanja v Tokiu. Nekdanji vrhunski športniki odgovarjajo na vprašanje, kaj jim je bilo tega treba?Prvi športnik, ki na to vprašanje odgovarja zelo iskreno, je Peter Mankoč. Kar devetkrat zapored je osvojil naslov evropskega prvaka in je še danes - s 34 medaljami z velikih tekmovanj – najuspešnejši slovenski plavalec. O nastopanju "pod zastavo", komentatorjih s kavča, krizi po koncu kariere vrhunskega športnika ter o tem, zakaj imajo športniki najmanj od olimpijskih iger. 

Miha Šalehar v času Olimpijskih iger v Tokiu z različnimi gosti razpravlja o vprašanju "Kaj mi je bilo tega treba?" Prvi športnik, ki na to vprašanje odgovarja zelo iskreno, je Peter Mankoč. Kar devetkrat zapored je osvojil naslov evropskega prvaka in je še danes najuspešnejši slovenski plavalec. O nastopanju "pod zastavo", komentatorjih s kavča, krizi po koncu kariere vrhunskega športnika, ter o tem, zakaj imajo športniki najmanj od olimpijskih iger.Peter Mankoč je gost posebne serije pogovorov v času olimpijskega dogajanja v Tokiu. Nekdanji vrhunski športniki odgovarjajo na vprašanje, kaj jim je bilo tega treba?Prvi športnik, ki na to vprašanje odgovarja zelo iskreno, je Peter Mankoč. Kar devetkrat zapored je osvojil naslov evropskega prvaka in je še danes - s 34 medaljami z velikih tekmovanj – najuspešnejši slovenski plavalec. O nastopanju "pod zastavo", komentatorjih s kavča, krizi po koncu kariere vrhunskega športnika ter o tem, zakaj imajo športniki najmanj od olimpijskih iger.

Peter Mankoč

Miha Šalehar v posebni seriji v času olimpijskih iger v Tokiu z različnimi gosti, tudi nekdanjimi vrhunskimi športniki, razpravlja o vprašanju "Kaj mi je bilo tega treba?" Prva gostja, ki postavlja temelje, je psihologinja Tanja Kajtna. O fenomenu vrhunskega športa, o vzgajanju mladih športnikov ter vprašanju, ali je zmaga res edina motivacija v športu?Prva gostja posebne serije pogovorov v času olimpijskega dogajanja v Tokiu je psihologinja Tanja KajtnaMiha Šalehar v posebni seriji v času olimpijskih iger v Tokiu z različnimi gosti, tudi nekdanjimi vrhunskimi športniki, razpravlja o vprašanju "Kaj mi je bilo tega treba?" Prva gostja, ki postavlja temelje, je psihologinja Tanja Kajtna. O fenomenu vrhunskega športa, o vzgajanju mladih športnikov ter vprašanju, ali je zmaga res edina motivacija v športu?

Miha Šalehar v posebni seriji v času olimpijskih iger v Tokiu z različnimi gosti, tudi nekdanjimi vrhunskimi športniki, razpravlja o vprašanju "Kaj mi je bilo tega treba?" Prva gostja, ki postavlja temelje, je psihologinja Tanja Kajtna. O fenomenu vrhunskega športa, o vzgajanju mladih športnikov ter vprašanju, ali je zmaga res edina motivacija v športu?Prva gostja posebne serije pogovorov v času olimpijskega dogajanja v Tokiu je psihologinja Tanja KajtnaMiha Šalehar v posebni seriji v času olimpijskih iger v Tokiu z različnimi gosti, tudi nekdanjimi vrhunskimi športniki, razpravlja o vprašanju "Kaj mi je bilo tega treba?" Prva gostja, ki postavlja temelje, je psihologinja Tanja Kajtna. O fenomenu vrhunskega športa, o vzgajanju mladih športnikov ter vprašanju, ali je zmaga res edina motivacija v športu?

Tanja Kajtna

Iztok Mlakar v pogovoru z Miho Šaleharjem o koronakrizi. Spetek v sredo.Iztok Mlakar v pogovoru z Miho Šaleharjem o koronakrizi

Iztok Mlakar v pogovoru z Miho Šaleharjem o koronakrizi. Spetek v sredo. Iztok Mlakar v pogovoru z Miho Šaleharjem o koronakrizi

Iztok Mlakar: So taki časi, da lahko postaneš koronik

Ksenja Benedetti o tem, kakšna bo politična omika nove normalnosti.Ksenija Benedetti o tem, kakšna bo politična omika nove normalnosti“Namesto rokovanja ne bi priporočala ‘komolčenja’ in česar koli z nogami. Ko se dva državnika srečata, naj se le pozdravita, prikimata.”

Ksenja Benedetti o tem, kakšna bo politična omika nove normalnosti.Ksenija Benedetti o tem, kakšna bo politična omika nove normalnosti<blockquote>“Namesto rokovanja ne bi priporočala ‘komolčenja’ in česar koli z nogami. Ko se dva državnika srečata, naj se le pozdravita, prikimata.”</blockquote>

Ksenija Benedetti

Posebna izdaja Spetka, v četrtek. Ker koronavirus.Tomo Križnar je kot reševalec stisk tretjega sveta povedal ali vidi aktualno zagato naših (privilegiranih) koncev Zemlje kako drugače.Tomo Križnar je kot reševalec stisk tretjega sveta povedal, ali vidi aktualno zagato naših (privilegiranih) koncev Zemlje kako drugače“Številni smo čutili, da tako ne more ostati, da se nekaj napoveduje. In zdaj se dogaja. To moramo uporabiti za širjenje zavesti, za nadaljnjo revolucijo. Mogoče nas bo to pozdravilo … Manjka nam izkušenj, elite ne marajo izobraženih ljudi. Vse elite vedo, da ne bodo več pri koritu, če se mi povežemo in začnemo sočustvovati.”

Posebna izdaja Spetka, v četrtek. Ker koronavirus. Tomo Križnar je kot reševalec stisk tretjega sveta povedal ali vidi aktualno zagato naših (privilegiranih) koncev Zemlje kako drugače. Tomo Križnar je kot reševalec stisk tretjega sveta povedal, ali vidi aktualno zagato naših (privilegiranih) koncev Zemlje kako drugače<blockquote>“Številni smo čutili, da tako ne more ostati, da se nekaj napoveduje. In zdaj se dogaja. To moramo uporabiti za širjenje zavesti, za nadaljnjo revolucijo. Mogoče nas bo to pozdravilo … Manjka nam izkušenj, elite ne marajo izobraženih ljudi. Vse elite vedo, da ne bodo več pri koritu, če se mi povežemo in začnemo sočustvovati.”</blockquote>

Tomo Križnar: S strahom se najbolj kroti ljudi

Posebna izdaja Spetka, v četrtek. Ker koronavirus.Miha Šalehar je v Berlin poklical Izidorja Pečovnika – Dorija, ki so ga v Nemčijo premestili, ko le leta 1995 v cerkvi organiziral modno revijo. Zdaj dela v Berlinu, kjer so cerkve trenutno odprte, a: “tako da ni v njih naenkrat preveč ljudi in da so na varnih razdaljah. Ljudje hodijo molit, duhovniki pa nimamo obredov, a smo ljudem na razpolago. Tudi za spoved.”Izidor Pečovnik - Dori je slovenski duhovnik, ki svoje poslanstvo opravlja v Berlinu. Pred veliko nočjo o maši v obdobju koronavirusa, papežu, hudiču in modni reviji, ki ga je "poslala" v Nemčijo“V Berlinu imam veliko dvorano, v kateri sta dve veliki disko krogli.” Miha Šalehar je na velikonočni četrtek v Berlin poklical Izidorja Pečovnika – Dorija, ki so ga v Nemčijo premestili, ko je leta 1995 v cerkvi v Šentrupertu organiziral modno revijo. Zdaj dela v Berlinu, kjer so cerkve sicer odprte, a “tako, da ni v njih naenkrat preveč ljudi in da so na varnih razdaljah. Ljudje hodijo molit, duhovniki pa nimamo obredov, a smo ljudem na razpolago. Tudi za spoved”. Dori je zadovoljen z delom papeža Frančiška: “Če ocenim papeževo delo, je izjemno. V Nemčiji je zelo priljubljen. Tudi v medijih. Tam dobi veliko prostora, veliko več kot lokalne cerkve.” “Ne verjamem v hudiča, verjamem pa v hudobne ljudi.” *Intervju je posebna izdaja Spetka v četrtek. Ker koronavirus.

Posebna izdaja Spetka, v četrtek. Ker koronavirus. Miha Šalehar je v Berlin poklical Izidorja Pečovnika – Dorija, ki so ga v Nemčijo premestili, ko le leta 1995 v cerkvi organiziral modno revijo. Zdaj dela v Berlinu, kjer so cerkve trenutno odprte, a: “tako da ni v njih naenkrat preveč ljudi in da so na varnih razdaljah. Ljudje hodijo molit, duhovniki pa nimamo obredov, a smo ljudem na razpolago. Tudi za spoved.” Izidor Pečovnik - Dori je slovenski duhovnik, ki svoje poslanstvo opravlja v Berlinu. Pred veliko nočjo o maši v obdobju koronavirusa, papežu, hudiču in modni reviji, ki ga je "poslala" v Nemčijo<blockquote>“V Berlinu imam veliko dvorano, v kateri sta dve veliki disko krogli.”</blockquote> Miha Šalehar je na velikonočni četrtek v Berlin poklical Izidorja Pečovnika – Dorija, ki so ga v Nemčijo premestili, ko je leta 1995 v cerkvi v Šentrupertu organiziral modno revijo. Zdaj dela v Berlinu, kjer so cerkve sicer odprte, a “tako, da ni v njih naenkrat preveč ljudi in da so na varnih razdaljah. Ljudje hodijo molit, duhovniki pa nimamo obredov, a smo ljudem na razpolago. Tudi za spoved”. Dori je zadovoljen z delom papeža Frančiška: “Če ocenim papeževo delo, je izjemno. V Nemčiji je zelo priljubljen. Tudi v medijih. Tam dobi veliko prostora, veliko več kot lokalne cerkve.” <blockquote>“Ne verjamem v hudiča, verjamem pa v hudobne ljudi.”</blockquote> *Intervju je posebna izdaja Spetka v četrtek. Ker koronavirus.

Izidor Pečovnik - Dori

Zadnji Spetek posebne zimske edicije je gostil zanimivega vlogerja in influencerja Martina Goloba iz Srednje vasi pri Bohinju. Mladi mož je profesionalni župnik, zaljubljen pa je v staro lado nivo, katere hladilni sistem in tesnila na glavi uporablja kot metaforo za partnerske odnose.Zadnji gost posebne zimske edicije Spetka je Martin Golob, vloger, influencer in župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob je 32-letni duhovnik. Svojo  kariero je začel v Šmartnem pri Litiji, danes pa službuje v Srednji vasi v Bohinju. Pravi, da je postal popularen zaradi medijev, ki so ga odkrili kot vlogerja, opravil je že več kot 50 intervjujev za različne medije. Ko se je odločil, kaj naj vloga, se je najprej spraševal, kaj naj bo njegova tematika. “Otrok ne morem snemati, prav tako ne pogrebov. Potem pa me je za temo, da naj vlogam o svojem delu, spodbudil oče, ki je kmet in me je ves čas spraševal, kaj župniki sploh delamo in kako smo konec dneva utrujeni,” pojasnjuje.  “Kot duhovnik sem duhovnik za vse in v moji cerkvi pridigam levim in desnim, mene ne zanima, v kateri stranki je nekdo.”  “Mislim, da ima bog res smisel za humor. Ustvaril je mene.”

Zadnji Spetek posebne zimske edicije je gostil zanimivega vlogerja in influencerja Martina Goloba iz Srednje vasi pri Bohinju. Mladi mož je profesionalni župnik, zaljubljen pa je v staro lado nivo, katere hladilni sistem in tesnila na glavi uporablja kot metaforo za partnerske odnose.Zadnji gost posebne zimske edicije Spetka je Martin Golob, vloger, influencer in župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob je 32-letni duhovnik. Svojo  kariero je začel v Šmartnem pri Litiji, danes pa službuje v Srednji vasi v Bohinju. Pravi, da je postal popularen zaradi medijev, ki so ga odkrili kot vlogerja, opravil je že več kot 50 intervjujev za različne medije. Ko se je odločil, kaj naj vloga, se je najprej spraševal, kaj naj bo njegova tematika. “Otrok ne morem snemati, prav tako ne pogrebov. Potem pa me je za temo, da naj vlogam o svojem delu, spodbudil oče, ki je kmet in me je ves čas spraševal, kaj župniki sploh delamo in kako smo konec dneva utrujeni,” pojasnjuje. <blockquote> “Kot duhovnik sem duhovnik za vse in v moji cerkvi pridigam levim in desnim, mene ne zanima, v kateri stranki je nekdo.” </blockquote> <blockquote>“Mislim, da ima bog res smisel za humor. Ustvaril je mene.”</blockquote>

Martin Golob

Tokrat se nam je v Spetku pridružila mlada, odločna in zgovorna aktivna državljanka Edvina Dedić; dijakinja, ki opazi tudi tiste pojave, ki niso namenjeni zgolj všečkanju. O svetu, šoli, vplivnicah, lajkih in Greti z gostiteljem Miho Šaleharjem. Edvina Dedić je dijakinja, ki opazi tudi tiste pojave, ki niso namenjeni zgolj všečkanjuEdvina Dedić je sedemnajstletna dijakinja Srednje upravno administrativne šole v Ljubljani in je aktivna predstavnica svoje generacije, ki verjame, da bodo mladi priložnosti, ki jih bodo dobili, z veseljem sprejeli. Mlada, odločna in zgovorna aktivna državljanka pa klub temu da v Sloveniji živi že skoraj deset let, še vedno ni državljanka Republike Slovenije. S starši se je v 4. razredu osnovne šole v Domžale preselila iz Bosne in Hercegovine, saj je oče tu dobil službo in je želel, da se čim prej združi nazaj s svojo družino. Pravi, da je Slovenija njen dom, saj ji je dala veliko več kot Bosna. “Svet, kjer ti pamet nekoga obsojaš zgolj na podlagi njegovih let, je napačen svet.”  Kakšen svet si želi čez 20 let? “Svet, v katerem naredimo otroški parlament in povabimo politike, da nas pridejo poslušat in nas oni res poslušajo.”   “Vsak človek v kateri koli družbi ima moč, da pove svoje mnenje in zagovarja to, v kar verjame.” 

Tokrat se nam je v Spetku pridružila mlada, odločna in zgovorna aktivna državljanka Edvina Dedić; dijakinja, ki opazi tudi tiste pojave, ki niso namenjeni zgolj všečkanju. O svetu, šoli, vplivnicah, lajkih in Greti z gostiteljem Miho Šaleharjem. Edvina Dedić je dijakinja, ki opazi tudi tiste pojave, ki niso namenjeni zgolj všečkanjuEdvina Dedić je sedemnajstletna dijakinja Srednje upravno administrativne šole v Ljubljani in je aktivna predstavnica svoje generacije, ki verjame, da bodo mladi priložnosti, ki jih bodo dobili, z veseljem sprejeli. Mlada, odločna in zgovorna aktivna državljanka pa klub temu da v Sloveniji živi že skoraj deset let, še vedno ni državljanka Republike Slovenije. S starši se je v 4. razredu osnovne šole v Domžale preselila iz Bosne in Hercegovine, saj je oče tu dobil službo in je želel, da se čim prej združi nazaj s svojo družino. Pravi, da je Slovenija njen dom, saj ji je dala veliko več kot Bosna. <blockquote>“Svet, kjer ti pamet nekoga obsojaš zgolj na podlagi njegovih let, je napačen svet.” </blockquote> Kakšen svet si želi čez 20 let? “Svet, v katerem naredimo otroški parlament in povabimo politike, da nas pridejo poslušat in nas oni res poslušajo.”  <blockquote> “Vsak človek v kateri koli družbi ima moč, da pove svoje mnenje in zagovarja to, v kar verjame.” </blockquote>

Edvina Dedić

Petek je dan za teden pozabit. Miha vam takrat servira poznopopoldansko malico. Val 202 to go! V epizodah mini serije Tvitni me nežno lahko prek Twitterja neposredno vplivate na samozavest in barvo lic javnih ter slavnih Slovenk in Slovencev, ki jih mariniramo v živo. Na sporedu v petek po peti. (17:05).

Fajn (je blo:/)

Spetek

Spetek tokrat gosti faraona ljubljanske piramide smeti. Janko Kramžar je na čelu javnega podjetja Snaga že od umazanih časov, ko sta pirovska piksna in svinjsko rebro brez ločitvenega postopka končala v isti kanti. Ker pa zgodba s tem, da danes uspešno ločujemo, ni končana, nas prevratniški ljubljanski smetarji vse bolj glasno ščuvajo še h kritičnemu potrošništvu. Janko Kramžar, direktor javnega podjetja SnagaJanko Kramžar je na čelu javnega podjetja Snaga že od umazanih časov, ko sta pirovska piksna in svinjsko rebro brez ločitvenega postopka končala v isti kanti. Pogovor je že na začetku dobil “mafijske” razsežnosti. “Smeti so lahko tudi ‘biznis’, ki ima negativno konotacijo. Sploh v državah južno od nas.” Kljub temu da je v tem poslu že zelo dolgo, se še vedno spominja, kako se je soočil z razsežnostjo človeškega smetenja. “Nikoli ne bom pozabil, ko sem prvič šel na deponijo na Barju. Tam je bilo 200 tisoč ton odpadkov. Šokiran sem bil, kako veliko je tega.” Ponos o pravilnem ravnanju s smetmi mogoče že lahko zaznamo, vendar smo po besedah Mihijevega sogovornika še daleč od optimuma. “Mi gradimo okolja, ki so z vidika ravnanja s smetmi vzorna, na drugi strani pa izvažamo svinjarijo v druge države. Lažemo sami sebi.”

Spetek tokrat gosti faraona ljubljanske piramide smeti. Janko Kramžar je na čelu javnega podjetja Snaga že od umazanih časov, ko sta pirovska piksna in svinjsko rebro brez ločitvenega postopka končala v isti kanti. Ker pa zgodba s tem, da danes uspešno ločujemo, ni končana, nas prevratniški ljubljanski smetarji vse bolj glasno ščuvajo še h kritičnemu potrošništvu. Janko Kramžar, direktor javnega podjetja SnagaJanko Kramžar je na čelu javnega podjetja Snaga že od umazanih časov, ko sta pirovska piksna in svinjsko rebro brez ločitvenega postopka končala v isti kanti. Pogovor je že na začetku dobil “mafijske” razsežnosti. <blockquote>“Smeti so lahko tudi ‘biznis’, ki ima negativno konotacijo. Sploh v državah južno od nas.”</blockquote> Kljub temu da je v tem poslu že zelo dolgo, se še vedno spominja, kako se je soočil z razsežnostjo človeškega smetenja. <blockquote>“Nikoli ne bom pozabil, ko sem prvič šel na deponijo na Barju. Tam je bilo 200 tisoč ton odpadkov. Šokiran sem bil, kako veliko je tega.”</blockquote> Ponos o pravilnem ravnanju s smetmi mogoče že lahko zaznamo, vendar smo po besedah Mihijevega sogovornika še daleč od optimuma. <blockquote>“Mi gradimo okolja, ki so z vidika ravnanja s smetmi vzorna, na drugi strani pa izvažamo svinjarijo v druge države. Lažemo sami sebi.”</blockquote>

Janko Kramžar

Je Peter Nos res vsemu kos? Je Krojačku Hlačku uspel preboj v Parizu? Je nemara gej? Je mladi košarkar Ranta res navaden štor? Vse to bo povedal mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. Pa še to, ali je njegov fotr Leopold res rad bral Alana Forda. Mladinski pisatelj, ki boj z Deso Muck za naziv najbolj branega, primerja z derbijem med Mariborom in OlimpijoJe Peter Nos res vsemu kos? Je Krojačku Hlačku uspel preboj v Parizu? Je nemara gej? Je mladi košarkar Ranta res navaden štor? Vse to je povedal mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, ki ima ogromno skupnega tudi z največjim slovenskim junakom ta hip, Goranom Dragićem. “Nekateri si predstavljajo, da je enostavno napisati otroško knjigo. To ni enostavno. Če otrokom ni všeč, nimaš šans.” Njegove boje z mladinsko pisateljico Deso Muck za naziv najbolj branega, primerja s športnim derbijem med Olimpijo in Mariborom. V Sloveniji pa po njegovem mnenju mladinska literatura ne spada med najbolj cenjene. “Pri nas je tako – če pišeš o težavah, je to kritično gledano na višjem literarnem nivoju. Če je knjiga pozitivna, pa je to ‘kar neki’.” Začel je pisati že v prvem razredu osnovne šole, njegova prva knjiga “Košarkar naj bo” pa je izšla, ko je dopolnil 35 pomladi. Svoj knjižni prvenec je sicer spisal že nekaj let prej. “Določene stvari preverjam pri živi publiki. Veliko hodim po šolah. Razumeti moram bralce, za katere pišem.” Njegov oče Leopold je bil velik ljubitelj Alana Forda, najbolj všeč mu je bil lik Sira Oliverja. Z očetom je kultne stripe bral v srbohrvaščini, kasneje sta jih skupaj analizirala. “Alan Ford je večna zadeva. To je naša biblija! Tudi če vsi Alani Fordi zgorijo, mi znamo vse ‘fore’ na pamet.”

Je Peter Nos res vsemu kos? Je Krojačku Hlačku uspel preboj v Parizu? Je nemara gej? Je mladi košarkar Ranta res navaden štor? Vse to bo povedal mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. Pa še to, ali je njegov fotr Leopold res rad bral Alana Forda. Mladinski pisatelj, ki boj z Deso Muck za naziv najbolj branega, primerja z derbijem med Mariborom in OlimpijoJe Peter Nos res vsemu kos? Je Krojačku Hlačku uspel preboj v Parizu? Je nemara gej? Je mladi košarkar Ranta res navaden štor? Vse to je povedal mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, ki ima ogromno skupnega tudi z največjim slovenskim junakom ta hip, Goranom Dragićem. <blockquote>“Nekateri si predstavljajo, da je enostavno napisati otroško knjigo. To ni enostavno. Če otrokom ni všeč, nimaš šans.”</blockquote> Njegove boje z mladinsko pisateljico Deso Muck za naziv najbolj branega, primerja s športnim derbijem med Olimpijo in Mariborom. V Sloveniji pa po njegovem mnenju mladinska literatura ne spada med najbolj cenjene. <blockquote>“Pri nas je tako – če pišeš o težavah, je to kritično gledano na višjem literarnem nivoju. Če je knjiga pozitivna, pa je to ‘kar neki’.”</blockquote> Začel je pisati že v prvem razredu osnovne šole, njegova prva knjiga “Košarkar naj bo” pa je izšla, ko je dopolnil 35 pomladi. Svoj knjižni prvenec je sicer spisal že nekaj let prej. <blockquote>“Določene stvari preverjam pri živi publiki. Veliko hodim po šolah. Razumeti moram bralce, za katere pišem.”</blockquote> Njegov oče Leopold je bil velik ljubitelj Alana Forda, najbolj všeč mu je bil lik Sira Oliverja. Z očetom je kultne stripe bral v srbohrvaščini, kasneje sta jih skupaj analizirala. <blockquote>“Alan Ford je večna zadeva. To je naša biblija! Tudi če vsi Alani Fordi zgorijo, mi znamo vse ‘fore’ na pamet.”</blockquote>

Primož Suhodolčan

Rok Rozman je biolog, ekstremni kajakaš, varuh rek, ljubitelj šnopca in ekstremno fejst fantRok Rozman je biolog, ekstremni kajakaš, varuh rek, ljubitelj šnopca in ekstremno fejst fantNajprej je igral hokej, nato pa olimpijsko veslal v vzvratni smeri. Ob obratu za 180 stopinj je v kajaku končno spregledal, da v “biti boljši od drugih” ni pravega smisla. Odkar se je prepustil toku, se meče čez 20 metrske slapove in rešuje reke po svetu. “Saj ne govorimo nemško, včasih smo torej znali stopit skupaj. Lahko bi še kdaj.”

Rok Rozman je biolog, ekstremni kajakaš, varuh rek, ljubitelj šnopca in ekstremno fejst fantRok Rozman je biolog, ekstremni kajakaš, varuh rek, ljubitelj šnopca in ekstremno fejst fantNajprej je igral hokej, nato pa olimpijsko veslal v vzvratni smeri. Ob obratu za 180 stopinj je v kajaku končno spregledal, da v “biti boljši od drugih” ni pravega smisla. Odkar se je prepustil toku, se meče čez 20 metrske slapove in rešuje reke po svetu. <blockquote>“Saj ne govorimo nemško, včasih smo torej znali stopit skupaj. Lahko bi še kdaj.”</blockquote>

Rok Rozman

Najprej se je po vzoru sv. Jožefa učil za tišlarja, potem pa diplomiral kot igralec in  poklicno imitiral Drnovška ter Janšo na Radiu Ga Ga. Nedolgo za tem, ko je izumil alfa sulca Serpentinška, je tudi sam postal Kamniški Župan. Zdaj bi bil rad še predsednik. Ime mu je Marjan Šarec.Pri Mihiju se je oglasil Marjan Šarec, ki je kamniški župan. Zdaj bi rad bil še predsednik. Najprej se je po vzoru sv. Jožefa učil za tišlarja, potem pa diplomiral kot igralec in  poklicno imitiral Drnovška ter Janšo na Radiu Ga Ga. Nedolgo za tem, ko je izumil alfa sulca Serpentinška, je tudi sam postal Kamniški Župan. Zdaj bi bil rad še predsednik. Ime mu je Marjan Šarec. “Nisem se še odločil postati predsednik. O tem razmišljam. Ne maram šank kritizerjev, nekaj bom naredil, ker nisem zadovoljen s stanjem.” Pravi, da stvari, ki jih počne predsednik, niso nič nenavadnega. “To smo mi delali vsak dan na kmetiji. Če bi želel to delat, bi ostal na kmetiji.”

Najprej se je po vzoru sv. Jožefa učil za tišlarja, potem pa diplomiral kot igralec in poklicno imitiral Drnovška ter Janšo na Radiu Ga Ga. Nedolgo za tem, ko je izumil alfa sulca Serpentinška, je tudi sam postal Kamniški Župan. Zdaj bi bil rad še predsednik. Ime mu je Marjan Šarec.Pri Mihiju se je oglasil Marjan Šarec, ki je kamniški župan. Zdaj bi rad bil še predsednik. Najprej se je po vzoru sv. Jožefa učil za tišlarja, potem pa diplomiral kot igralec in  poklicno imitiral Drnovška ter Janšo na Radiu Ga Ga. Nedolgo za tem, ko je izumil alfa sulca Serpentinška, je tudi sam postal Kamniški Župan. Zdaj bi bil rad še predsednik. Ime mu je Marjan Šarec. <blockquote>“Nisem se še odločil postati predsednik. O tem razmišljam. Ne maram šank kritizerjev, nekaj bom naredil, ker nisem zadovoljen s stanjem.”</blockquote> Pravi, da stvari, ki jih počne predsednik, niso nič nenavadnega. “To smo mi delali vsak dan na kmetiji. Če bi želel to delat, bi ostal na kmetiji.”

Marjan Šarec

Spetek se sprašuje, kaj imajo skupnega TEŠ 6, Kemis, lakirnice na kmetijskih zemljiščih in italijanske jagode na počivališčih? Zakaj vozimo drage avtomobile in jemo poceni jogurte? Kako zelena je zelena Slovenija? O vsem tem in še čem je z Mihom spregovoril svarilec pred okoljsko kataklizmo Anton KomatSvarilec pred okoljsko kataklizmo Anton Komat o posledicah požara v Kemisu, pesticidih, zdravi hrani in neposlušnosti oblastiSpetek se sprašuje, kaj imajo skupnega TEŠ 6, Kemis, lakirnice na kmetijskih zemljiščih in italijanske jagode na počivališčih? Zakaj vozimo drage avtomobile in jemo poceni jogurte? Kako zelena je zelena Slovenija? O vsem tem in še čem je z Mihom spregovoril svarilec pred okoljsko kataklizmo Anton Komat. “Kult telesa ne poskrbi za duhovno vsebino in zdravje osebe. Supermarket postaja najnevarnejše mesto zahodne civilizacije.” Pravi, da če bi bila oblast pametna, bi marsikdaj poslušala civilno družbo, ki ima dobre predloge, a oblast si ne želi sprememb. “Pri nas obstaja močan črni trg s pesticidi, ki prihajajo s Kitajske. Korporacijam so v interesu.” “V Kemisu je bilo v igri vsaj 300 ali 400 toksinov. Toliko je neznank, da nam zdaj analitska kemija ne pove skoraj nič.”

Spetek se sprašuje, kaj imajo skupnega TEŠ 6, Kemis, lakirnice na kmetijskih zemljiščih in italijanske jagode na počivališčih? Zakaj vozimo drage avtomobile in jemo poceni jogurte? Kako zelena je zelena Slovenija? O vsem tem in še čem je z Mihom spregovoril svarilec pred okoljsko kataklizmo Anton KomatSvarilec pred okoljsko kataklizmo Anton Komat o posledicah požara v Kemisu, pesticidih, zdravi hrani in neposlušnosti oblastiSpetek se sprašuje, kaj imajo skupnega TEŠ 6, Kemis, lakirnice na kmetijskih zemljiščih in italijanske jagode na počivališčih? Zakaj vozimo drage avtomobile in jemo poceni jogurte? Kako zelena je zelena Slovenija? O vsem tem in še čem je z Mihom spregovoril svarilec pred okoljsko kataklizmo Anton Komat. <blockquote>“Kult telesa ne poskrbi za duhovno vsebino in zdravje osebe. Supermarket postaja najnevarnejše mesto zahodne civilizacije.”</blockquote> Pravi, da če bi bila oblast pametna, bi marsikdaj poslušala civilno družbo, ki ima dobre predloge, a oblast si ne želi sprememb. “Pri nas obstaja močan črni trg s pesticidi, ki prihajajo s Kitajske. Korporacijam so v interesu.” <blockquote>“V Kemisu je bilo v igri vsaj 300 ali 400 toksinov. Toliko je neznank, da nam zdaj analitska kemija ne pove skoraj nič.”</blockquote>

Anton Komat 

Spetek tokrat gosti dohtarja, strokovnjaka za ledvičke, nefrologa, ki fura hecno popoldansko obrt! Glasbene storitve Marko Boh s.p. V letu 2015 je imel 1126 evrov čistega dobička in je šef glasbene skupine Nula Kelvina. Spetek je gostil dohtarja, strokovnjaka za ledvičke, nefrologa, ki fura hecno popoldansko obrt! Glasbene storitve Marko Boh s.p. V letu 2015 je imel 1126 evrov čistega dobička in je šef glasbene skupine Nula Kelvina. “Glasba je postala masovna potrošnja, da te folk ne pozabi. Mi (Nula Kelvina) pa se trudimo biti čimbolj drugačni in zabavni.”

Spetek tokrat gosti dohtarja, strokovnjaka za ledvičke, nefrologa, ki fura hecno popoldansko obrt! Glasbene storitve Marko Boh s.p. V letu 2015 je imel 1126 evrov čistega dobička in je šef glasbene skupine Nula Kelvina. Spetek je gostil dohtarja, strokovnjaka za ledvičke, nefrologa, ki fura hecno popoldansko obrt! Glasbene storitve Marko Boh s.p. V letu 2015 je imel 1126 evrov čistega dobička in je šef glasbene skupine Nula Kelvina. <blockquote>“Glasba je postala masovna potrošnja, da te folk ne pozabi. Mi (Nula Kelvina) pa se trudimo biti čimbolj drugačni in zabavni.”</blockquote>

dr. Marko Boh

Veliki Spetek je grešil! Kljub zapovedanemu strogemu postu bo v apokaliptični bitki maščob soočil dva nasprotujoča si simbola: burek in kranjsko klobaso. Kdo bo zmagovalec bitke lipidov, bo določil dr. Jernej Mlekuž iz ZRC Sazu, ki preučuje najbolj mastno sociologijo. Kličejo ga dr. Burek.Veliki Spetek je grešil! Kljub zapovedanemu strogemu postu je v apokaliptični bitki maščob soočil dva nasprotujoča si simbola: burek in kranjsko klobaso. Kdo je zmagovalec bitke lipidov, je določil dr. Jernej Mlekuž iz ZRC Sazu, ki preučuje najbolj mastno sociologijo. Kličejo ga dr. Burek. “V začetku 80. let je burek predstavljal le kalorije, nobenih simbolov. Potem pa je postal pomemben na ljubljanskih ulicah.” Na burek se je (raziskovalno) prav zalepil. “Burek je povezovalni element, lepljiva stvar, od katere se težko odlepiš. Tudi meni se je to zgodilo.” Kranjski burek s klobaso in zeljem se mu zdi bolj ali manj po(ne)srečen poskus slovenske kolonizacije bureka. “Kranjska klobasa ima zelo dolgo simbolno zgodovino, je močan označevalec za slovenstvo. Na ulici pa ni zmagala.”

Veliki Spetek je grešil! Kljub zapovedanemu strogemu postu bo v apokaliptični bitki maščob soočil dva nasprotujoča si simbola: burek in kranjsko klobaso. Kdo bo zmagovalec bitke lipidov, bo določil dr. Jernej Mlekuž iz ZRC Sazu, ki preučuje najbolj mastno sociologijo. Kličejo ga dr. Burek.Veliki Spetek je grešil! Kljub zapovedanemu strogemu postu je v apokaliptični bitki maščob soočil dva nasprotujoča si simbola: burek in kranjsko klobaso. Kdo je zmagovalec bitke lipidov, je določil dr. Jernej Mlekuž iz ZRC Sazu, ki preučuje najbolj mastno sociologijo. Kličejo ga dr. Burek. <blockquote>“V začetku 80. let je burek predstavljal le kalorije, nobenih simbolov. Potem pa je postal pomemben na ljubljanskih ulicah.”</blockquote> Na burek se je (raziskovalno) prav zalepil. “Burek je povezovalni element, lepljiva stvar, od katere se težko odlepiš. Tudi meni se je to zgodilo.” Kranjski burek s klobaso in zeljem se mu zdi bolj ali manj po(ne)srečen poskus slovenske kolonizacije bureka. <blockquote>“Kranjska klobasa ima zelo dolgo simbolno zgodovino, je močan označevalec za slovenstvo. Na ulici pa ni zmagala.”</blockquote>

Dr. Jernej Mlekuž

Spetek se je odpravil na arheološko delavnico in nehote izkopal Aljošo Rebolja, modela, ki se je v šlampastem kolektivnem spominu fosiliziral kot progresivni medijski mulc devetdesetih. Kar je svojevrstna krivica; kajti Aljoša je zgolj zamenjal stran: “Ja, res sem star 50 let. Sem svobodnjak in bom do konca svojih dni. Penzije si v tej državi ne obetam.”"Drugače je bilo odraščati v okolju ene resne televizije. Ko je prišel čas teh novih oddaj, se nisem več našel"Spetek se je odpravil na arheološko delavnico in nehote izkopal Aljošo Rebolja, modela, ki se je v šlampastem kolektivnem spominu fosiliziral kot progresivni medijski mulc devetdesetih. Kar je svojevrstna krivica, Aljoša je zgolj zamenjal stran: “Ja, res sem star 50 let. Sem svobodnjak in bom do konca svojih dni. Penzije si v tej državi ne obetam.” “Tomaž Pandur me je inspiriral. Bil je noro zahteven.” – Aljoša Rebolj o simbiozi sodelovanja in prijateljstva

Spetek se je odpravil na arheološko delavnico in nehote izkopal Aljošo Rebolja, modela, ki se je v šlampastem kolektivnem spominu fosiliziral kot progresivni medijski mulc devetdesetih. Kar je svojevrstna krivica; kajti Aljoša je zgolj zamenjal stran: “Ja, res sem star 50 let. Sem svobodnjak in bom do konca svojih dni. Penzije si v tej državi ne obetam.”"Drugače je bilo odraščati v okolju ene resne televizije. Ko je prišel čas teh novih oddaj, se nisem več našel"Spetek se je odpravil na arheološko delavnico in nehote izkopal Aljošo Rebolja, modela, ki se je v šlampastem kolektivnem spominu fosiliziral kot progresivni medijski mulc devetdesetih. Kar je svojevrstna krivica, Aljoša je zgolj zamenjal stran: “Ja, res sem star 50 let. Sem svobodnjak in bom do konca svojih dni. Penzije si v tej državi ne obetam.” <blockquote>“Tomaž Pandur me je inspiriral. Bil je noro zahteven.” – Aljoša Rebolj o simbiozi sodelovanja in prijateljstva</blockquote>

Aljoša Rebolj

Če je vaš stari oče v šestdesetih prekladal po Ljubljani, ga pobarajte, naj našteje pet najhujših punc. Če se ne bo znašla med njimi, mu povejte, da nima pojma. Elza Budau! Ni samo besedilopiska, ki je poskrbela, da so popevke zvenele, kot da punce štekajo. Je več. Me drugim tudi arhitektka in avtorica erotičnega romana. Nekaj ima z okroglimi posteljami. In še vedno je huda.Če je vaš stari oče v šestdesetih prekladal po Ljubljani, ga pobarajte, naj našteje pet najhujših punc. Če se ne bo znašla med njimi, mu povejte, da nima pojma. Elza Budau! “Nosila sem kostime na preklop. To je veliko bolj seksi. Ne razumem, kako lahko ženske z najgršimi nogami nosijo najkrajša krila” Ni samo besedilopiska, ki je poskrbela, da so popevke zvenele, kot da punce štekajo. Je več. Me drugim tudi arhitektka in avtorica erotičnega romana. “Napisala sem dva erotična romana, prvega sem zagrešila pri šestnajstih. Takrat so mi rekli, da bom pohujšala celo Slovenijo.” Pa nekaj ima z okroglimi posteljami. “Na to so vsi padli. Bil je dober štos. Malo je bilo moških, s katerimi sem si to okroglo posteljo delila.” Ne samo pisateljica, arhitekta, ampak tudi kulinarična poznavalka. V devetdesetih je imela na našem radiu tudi svoj kuharski ‘podcast’ – Neverjetni ‘šnicl’.  In še vedno je huda, posluša pa tudi hudo ‘muzko’. “Od nekdaj sem rada poslušala francoske šansone. Rokenrol je tud ‘luštn’, naredila sem nekaj priredb.”

Če je vaš stari oče v šestdesetih prekladal po Ljubljani, ga pobarajte, naj našteje pet najhujših punc. Če se ne bo znašla med njimi, mu povejte, da nima pojma. Elza Budau! Ni samo besedilopiska, ki je poskrbela, da so popevke zvenele, kot da punce štekajo. Je več. Me drugim tudi arhitektka in avtorica erotičnega romana. Nekaj ima z okroglimi posteljami. In še vedno je huda.Če je vaš stari oče v šestdesetih prekladal po Ljubljani, ga pobarajte, naj našteje pet najhujših punc. Če se ne bo znašla med njimi, mu povejte, da nima pojma. Elza Budau! <blockquote>“Nosila sem kostime na preklop. To je veliko bolj seksi. Ne razumem, kako lahko ženske z najgršimi nogami nosijo najkrajša krila”</blockquote> Ni samo besedilopiska, ki je poskrbela, da so popevke zvenele, kot da punce štekajo. Je več. Me drugim tudi arhitektka in avtorica erotičnega romana. <blockquote>“Napisala sem dva erotična romana, prvega sem zagrešila pri šestnajstih. Takrat so mi rekli, da bom pohujšala celo Slovenijo.”</blockquote> Pa nekaj ima z okroglimi posteljami. “Na to so vsi padli. Bil je dober štos. Malo je bilo moških, s katerimi sem si to okroglo posteljo delila.” <blockquote>Ne samo pisateljica, arhitekta, ampak tudi kulinarična poznavalka. V devetdesetih je imela na našem radiu tudi svoj kuharski ‘podcast’ – Neverjetni ‘šnicl’. </blockquote> In še vedno je huda, posluša pa tudi hudo ‘muzko’. “Od nekdaj sem rada poslušala francoske šansone. Rokenrol je tud ‘luštn’, naredila sem nekaj priredb.”

Elza Budau

Spetekova gostja je Kukla Kesherović, slovenska glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov.Spetkova gostja je bila КУКЛА Kesherović, slovenska glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov Kukla Kesherović, za prijatelje Katarina Rešek, je slovenska glasbena ustvarjalka slovensko-makedonsko-vlaškega korenin. In koliko ima v njej Slovenke? “O tem se veliko sprašujem. Veliko bolj resonira moja makedonska in vlaška plat.”  “Mene ni strah, da bi izgubila del sebe, če bom šla na gasilsko veselico ali pa na neko čefurjado.” – Kukla Kesherović  In kje je po njenem mnenju mesto žensk v novodobni pop kulturi?  “Na prestolu. V studiih. Na vodilnih mestih. Tam, kjer so tudi moški.” 

Spetekova gostja je Kukla Kesherović, slovenska glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov. Spetkova gostja je bila КУКЛА Kesherović, slovenska glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov Kukla Kesherović, za prijatelje Katarina Rešek, je slovenska glasbena ustvarjalka slovensko-makedonsko-vlaškega korenin. In koliko ima v njej Slovenke? “O tem se veliko sprašujem. Veliko bolj resonira moja makedonska in vlaška plat.” <blockquote> “Mene ni strah, da bi izgubila del sebe, če bom šla na gasilsko veselico ali pa na neko čefurjado.” – Kukla Kesherović </blockquote> In kje je po njenem mnenju mesto žensk v novodobni pop kulturi? <blockquote> “Na prestolu. V studiih. Na vodilnih mestih. Tam, kjer so tudi moški.” </blockquote>

Kukla Kesherović 

Petek je dan za teden pozabit. Miha vam takrat servira poznopopoldansko malico. Val 202 to go! V epizodah mini serije Tvitni me nežno lahko prek Twitterja neposredno vplivate na samozavest in barvo lic javnih ter slavnih Slovenk in Slovencev, ki jih mariniramo v živo. Na sporedu v petek po peti. (17:05).Vasko Atanasovski je spregovoril tudi o številnih lepoticah, ki obiskujejo njegove koncerte Urbani mit zapoveduje takole: če bi radi obiskali koncert, ki poleg izjemne glasbene izkušnje ponuja še največjjo koncentracijo lepotic, ne smete zamudit magije Vaska Atanasovskega. Spetkova tolpa je bila deležna mnogih koncertnih tonov iz pljuč maestra, ob tem pa ga ni slišala izgovoriti ene same besede. Maestro je obljubil, da tokrat spregovori.    Evo, ga majstra. #spetek pic.twitter.com/RwEwHZoaHy — Miha Šalehar (@toplovodar) September 1, 2017

Petek je dan za teden pozabit. Miha vam takrat servira poznopopoldansko malico. Val 202 to go! V epizodah mini serije Tvitni me nežno lahko prek Twitterja neposredno vplivate na samozavest in barvo lic javnih ter slavnih Slovenk in Slovencev, ki jih mariniramo v živo. Na sporedu v petek po peti. (17:05).Vasko Atanasovski je spregovoril tudi o številnih lepoticah, ki obiskujejo njegove koncerte Urbani mit zapoveduje takole: če bi radi obiskali koncert, ki poleg izjemne glasbene izkušnje ponuja še največjjo koncentracijo lepotic, ne smete zamudit magije Vaska Atanasovskega. Spetkova tolpa je bila deležna mnogih koncertnih tonov iz pljuč maestra, ob tem pa ga ni slišala izgovoriti ene same besede. Maestro je obljubil, da tokrat spregovori. <blockquote> Evo, ga majstra. <a href="https://twitter.com/hashtag/spetek?src=hash" rel="nofollow" target="_blank">#spetek</a> <a href="https://t.co/RwEwHZoaHy" rel="nofollow" target="_blank">pic.twitter.com/RwEwHZoaHy</a> — Miha Šalehar (@toplovodar) <a href="https://twitter.com/toplovodar/status/903633610699399168" rel="nofollow" target="_blank">September 1, 2017</a></blockquote>

Vasko Atanasovski

Spetek je ob njihovi petindvajseti obletnici gostil največje antitalente za samopromocijo na domači estradni brjači. Še boter Google se strinja, da so najbolj znan Slovenski bend, med tistimi, ki ne obstajajo.Pupedanci so se začeli ukvarjati z glasbo, ker jim šport ni dišal, te dni pa obhajajo 25-letnico delovanja Spetek tokrat gosti največje antitalente za samopromocijo na domačemu estradne brjači. Še boter Google se strinja, da so najbolj znan Slovenski bend, med tistimi, ki ne obstajajo. Ansambel te dni obhaja 25 let in medije obtožuje, da privilegirajo metroseksualce. “Nikoli nismo veliko dali na publiciteto. Mi smo seljaci iz Pivke, nam rock nekaj pomeni, ga igramo brezpogojno in nas drugo dosti niti ne zanima,” pravi pevec Simon Avsec. “Imeli smo predpotopno spletno stran. Mislili smo, da bomo ob 25-letnici vzpostavili novo stran, potem pa nam je še Facebook ukinil profil.” Tako pravi član benda Marko Doles, ki sebe in svoje kolege opisuje kot: “Mi smo pivški grdoni, vedno nam je manjkalo glamurja.” Pupedanci so se začeli ukvarjati z glasbo, ker jim šport ni dišal. Ime jim je dala Markova nončka, so rokerji, ki primejo tudi za harmoniko. “Če greš čez mejo, na primer čer prehod Jelšane, tam fantje igrajo samo Slaka in Avsenika. Vsi imajo ‘kekčeve’ kape.” O zdajšnji slovenski domači glasbi pa: “Preveč je osladna, vsi so preveč kičasti.” Pupedanci pa imajo svojo značilno glasbo, vendar je še vprašanje, kdaj bomo slišali kakšen nov komad: “Boštjanu je padel telefon v morje in nimamo več besedil.” “Najbolj grozno nam je, ko snemamo album, nam je najlepše igrat na koncertih.”

Spetek je ob njihovi petindvajseti obletnici gostil največje antitalente za samopromocijo na domači estradni brjači. Še boter Google se strinja, da so najbolj znan Slovenski bend, med tistimi, ki ne obstajajo.Pupedanci so se začeli ukvarjati z glasbo, ker jim šport ni dišal, te dni pa obhajajo 25-letnico delovanja Spetek tokrat gosti največje antitalente za samopromocijo na domačemu estradne brjači. Še boter Google se strinja, da so najbolj znan Slovenski bend, med tistimi, ki ne obstajajo. Ansambel te dni obhaja 25 let in medije obtožuje, da privilegirajo metroseksualce. “Nikoli nismo veliko dali na publiciteto. Mi smo seljaci iz Pivke, nam rock nekaj pomeni, ga igramo brezpogojno in nas drugo dosti niti ne zanima,” pravi pevec Simon Avsec. <blockquote>“Imeli smo predpotopno spletno stran. Mislili smo, da bomo ob 25-letnici vzpostavili novo stran, potem pa nam je še Facebook ukinil profil.”</blockquote> Tako pravi član benda Marko Doles, ki sebe in svoje kolege opisuje kot: “Mi smo pivški grdoni, vedno nam je manjkalo glamurja.” Pupedanci so se začeli ukvarjati z glasbo, ker jim šport ni dišal. Ime jim je dala Markova nončka, so rokerji, ki primejo tudi za harmoniko. <blockquote>“Če greš čez mejo, na primer čer prehod Jelšane, tam fantje igrajo samo Slaka in Avsenika. Vsi imajo ‘kekčeve’ kape.”</blockquote> O zdajšnji slovenski domači glasbi pa: “Preveč je osladna, vsi so preveč kičasti.” Pupedanci pa imajo svojo značilno glasbo, vendar je še vprašanje, kdaj bomo slišali kakšen nov komad: “Boštjanu je padel telefon v morje in nimamo več besedil.” <blockquote>“Najbolj grozno nam je, ko snemamo album, nam je najlepše igrat na koncertih.”</blockquote>

Ana Pupedan 

Denis Brnčič je uspešen podjetnik, a dovolj sentimentalen hevimetalec, da je ob kultnem dokumentarcu Story of Anvil zajokal in rekel: “Tako žlahtno štorijo imel bi tudi jaz.”Sproduciral je dokumentarec o bogati zgodovini našega na pol zamolčanega metala Železne stopinje. Po premieri, ki je bila pravi bum, je bilo govora tudi o tem, kaka bi bila Slovenija, če bi si medalje za zasluge namesto pankerjev pripenjali metalci: “Metalcev nas je bilo vsaj trikrat več kot pankerjev. Koncerti so bili razprodani. Stanje duha, drža, način življenja, predvsem pa velika zabava. Mi smo zelo zvesta publika.”Denis Brnčič dolgih las nima zaradi soproge in poudarja, da metalci niso agresivni, ker je vsa agresija v glasbiDenis Brnčič je uspešen podjetnik, a dovolj čustven težkometalec, da je ob kultnem dokumentarcu Story of Anvil zajokal in rekel: “Tako žlahtno štorijo imel bi tudi jaz.”  Sproduciral je dokumentarec o bogati zgodovini našega na pol zamolčanega metala Železne stopinje. Po premieri, ki je bila pravi bum, je bil govor tudi o tem, kakšna bi bila Slovenija, če bi si medalje za zasluge namesto pankerjev pripenjali metalci: “Metalcev nas je bilo vsaj trikrat več kot pankerjev. Koncerti so bili razprodani. Stanje duha, drža, način življenja, predvsem pa velika zabava. Mi smo zelo zvesto občinstvo.”

Denis Brnčič je uspešen podjetnik, a dovolj sentimentalen hevimetalec, da je ob kultnem dokumentarcu Story of Anvil zajokal in rekel: “Tako žlahtno štorijo imel bi tudi jaz.” Sproduciral je dokumentarec o bogati zgodovini našega na pol zamolčanega metala Železne stopinje. Po premieri, ki je bila pravi bum, je bilo govora tudi o tem, kaka bi bila Slovenija, če bi si medalje za zasluge namesto pankerjev pripenjali metalci: “Metalcev nas je bilo vsaj trikrat več kot pankerjev. Koncerti so bili razprodani. Stanje duha, drža, način življenja, predvsem pa velika zabava. Mi smo zelo zvesta publika.”Denis Brnčič dolgih las nima zaradi soproge in poudarja, da metalci niso agresivni, ker je vsa agresija v glasbiDenis Brnčič je uspešen podjetnik, a dovolj čustven težkometalec, da je ob kultnem dokumentarcu Story of Anvil zajokal in rekel: “Tako žlahtno štorijo imel bi tudi jaz.” Sproduciral je dokumentarec o bogati zgodovini našega na pol zamolčanega metala Železne stopinje. Po premieri, ki je bila pravi bum, je bil govor tudi o tem, kakšna bi bila Slovenija, če bi si medalje za zasluge namesto pankerjev pripenjali metalci: “Metalcev nas je bilo vsaj trikrat več kot pankerjev. Koncerti so bili razprodani. Stanje duha, drža, način življenja, predvsem pa velika zabava. Mi smo zelo zvesto občinstvo.”

Denis Brnčič, uspešen podjetnik in sentimentalen hevimetalec

Spetek je šel tokrat po sledi mode. Zakaj hipsterjem ni nerodno, ker so videti popolnoma enaki? Kdo je izumil trend golih gležnjev? Zakaj smo pripravljeni nase navleči največje traparije, samo zato, ker so pač modne? O gležnjih, trenirkah, tedenski modi in maorskih tatujih se je Mihi pogovoril s strokovnjakinjo za kulturo oblačenja Leo Pisani.Spetkova gostja je Lea Pisani, strokovnjakinja za kulturo oblačenja“Mene zanima obleka. Kaj želi nekdo povedati z obleko, ne gleda na to, če je obleka trendovska. Motijo me vprašanja, kaj je letos moderno. Moderno je vse, kar ti pristoji. Moda je demokratična, izbereš lahko vse, kar si želiš.” – Lea Pisani pojasnjuje, da področje njenega dela ni moda, temveč obleka Lea Pisani je avtorica uniform ljubljanskih mestnih redarjev: “Moja želja je, da dobijo oblačila, ki so ustrezne velikosti, ki so kakovostna. Uniforma je obleka vloge. Veliko se je potrebno ukvarjati z malenkostmi.” Socialna funkcija obleke izhaja že iz začetkov človeštva, saj so se že najbolj primitivna plemena dekorirala zaradi različnih priložnosti. Zanimivo je, da so vodje vedno imeli občutek, da morajo biti oblečeni drugače kot ostali. “Moškim na ženskah niso všeč balerinke, ker ne delujejo ženstveno.” 

Spetek je šel tokrat po sledi mode. Zakaj hipsterjem ni nerodno, ker so videti popolnoma enaki? Kdo je izumil trend golih gležnjev? Zakaj smo pripravljeni nase navleči največje traparije, samo zato, ker so pač modne? O gležnjih, trenirkah, tedenski modi in maorskih tatujih se je Mihi pogovoril s strokovnjakinjo za kulturo oblačenja Leo Pisani. Spetkova gostja je Lea Pisani, strokovnjakinja za kulturo oblačenja<blockquote>“Mene zanima obleka. Kaj želi nekdo povedati z obleko, ne gleda na to, če je obleka trendovska. Motijo me vprašanja, kaj je letos moderno. Moderno je vse, kar ti pristoji. Moda je demokratična, izbereš lahko vse, kar si želiš.” – Lea Pisani pojasnjuje, da področje njenega dela ni moda, temveč obleka</blockquote> Lea Pisani je avtorica uniform ljubljanskih mestnih redarjev: “Moja želja je, da dobijo oblačila, ki so ustrezne velikosti, ki so kakovostna. Uniforma je obleka vloge. Veliko se je potrebno ukvarjati z malenkostmi.” Socialna funkcija obleke izhaja že iz začetkov človeštva, saj so se že najbolj primitivna plemena dekorirala zaradi različnih priložnosti. Zanimivo je, da so vodje vedno imeli občutek, da morajo biti oblečeni drugače kot ostali. <blockquote>“Moškim na ženskah niso všeč balerinke, ker ne delujejo ženstveno.” </blockquote>

Lea Pisani

V osnovni šoli je prinesel domov takšen podpis: “Črt, pogovori s teboj me utrujajo, naredi nekaj, da nama bo obema lažje.”In je naredil! Marsikaj! Bil je atlet, fotograf, oblikovalec spletnih strani, režiser, imel je spletni radio, igral bobne in klavir, študiral mednarodne odnose, pri šestnajstih postal sommelier, pri dvajsetih šef kuhinje na prestižni jahti.Ob vsem tem je za Črta merilo uspeha prosti čas. Kako uspešen je v tem pogledu, je zaupal v senci lipe ob sotočju Soče in Tolminke.Kuhal je v švicarski restavraciji z zvezdico, pri Ani Roš, za ruske bogataše na jahti, a uspeha Črt Butul ne meri s priznanjiV osnovni šoli je prinesel domov takšen podpis: “Črt, pogovori s teboj me utrujajo, naredi nekaj, da nama bo obema lažje.”  In je naredil! Marsikaj! Bil je atlet, fotograf, oblikovalec spletnih strani, režiser, imel je spletni radio, igral bobne in klavir, študiral mednarodne odnose, pri šestnajstih postal sommelier, pri dvajsetih šef kuhinje na prestižni jahti. Ob vsem tem je za Črta merilo uspeha prosti čas. Kako uspešen je v tem pogledu, je zaupal v senci lipe ob sotočju Soče in Tolminke.

V osnovni šoli je prinesel domov takšen podpis: “Črt, pogovori s teboj me utrujajo, naredi nekaj, da nama bo obema lažje.” In je naredil! Marsikaj! Bil je atlet, fotograf, oblikovalec spletnih strani, režiser, imel je spletni radio, igral bobne in klavir, študiral mednarodne odnose, pri šestnajstih postal sommelier, pri dvajsetih šef kuhinje na prestižni jahti. Ob vsem tem je za Črta merilo uspeha prosti čas. Kako uspešen je v tem pogledu, je zaupal v senci lipe ob sotočju Soče in Tolminke.Kuhal je v švicarski restavraciji z zvezdico, pri Ani Roš, za ruske bogataše na jahti, a uspeha Črt Butul ne meri s priznanjiV osnovni šoli je prinesel domov takšen podpis: “Črt, pogovori s teboj me utrujajo, naredi nekaj, da nama bo obema lažje.” In je naredil! Marsikaj! Bil je atlet, fotograf, oblikovalec spletnih strani, režiser, imel je spletni radio, igral bobne in klavir, študiral mednarodne odnose, pri šestnajstih postal sommelier, pri dvajsetih šef kuhinje na prestižni jahti. Ob vsem tem je za Črta merilo uspeha prosti čas. Kako uspešen je v tem pogledu, je zaupal v senci lipe ob sotočju Soče in Tolminke.

Črt Butul

Če se vam zalušta pice, naročite tisto, ki vam jo z obvezno spimpanim kolesom dostavi akademski slikar Bor Čeh. Hudo zanimiv lik, za katerega petek stavi gajbo pira, da bo nekoč dobil spomenik, ki bo tako kot on – 365 dni na leto na kolesu.

Bor Čeh

Aleksandra. Včasih se piše Something. Včasih pa Ilijevski. Včasih je samorog s prašičjimi ušeski. Včasih samoroga samo jezdi. Čeprav je čedna punca, redno nosi brke. Kadar postane Jon Bon Jovi, za bolj kinetično frizuro uporabi tudi ventilator. Ne jemlje se resno. "Mogoče je to, da se ne jemlješ dovolj resno, lastnost nesamozavestnih ljudi." Morda se je tudi zaradi tega najprej zgodila na spletu. Leta 12 je pela najbolj predvajano skladbo na platformi Youtube.Na obisku v Spetku je bila prva glasilka skupine Pliš Aleksandra IlijevskiAleksandra. Včasih se piše Something. Včasih pa Ilijevski. Včasih je samorog s prašičjimi ušeski. Včasih samoroga samo jezdi. Čeprav je čedna punca, redno nosi brke. “Sama sebi se zdim zelo šarmantna z brki. Zato jih velikokrat uporabljam v spletnih vsebinah.” Kadar postane Jon Bon Jovi, za bolj kinetično frizuro uporabi tudi ventilator. Ne jemlje se resno. “Mogoče je to, da se ne jemlješ dovolj resno, lastnost nesamozavestnih ljudi.” Morda se je tudi zaradi tega najprej zgodila na spletu. Leta 12 je pela najbolj predvajano skladbo na platformi Youtube. “To, da sem v rumenih medijih le še punca Jurija Zrneca, sem pač sprejela. To je prekletstvo tega, da si z znano osebo.”

Aleksandra. Včasih se piše Something. Včasih pa Ilijevski. Včasih je samorog s prašičjimi ušeski. Včasih samoroga samo jezdi. Čeprav je čedna punca, redno nosi brke. Kadar postane Jon Bon Jovi, za bolj kinetično frizuro uporabi tudi ventilator. Ne jemlje se resno. "Mogoče je to, da se ne jemlješ dovolj resno, lastnost nesamozavestnih ljudi." Morda se je tudi zaradi tega najprej zgodila na spletu. Leta 12 je pela najbolj predvajano skladbo na platformi Youtube.Na obisku v Spetku je bila prva glasilka skupine Pliš Aleksandra IlijevskiAleksandra. Včasih se piše Something. Včasih pa Ilijevski. Včasih je samorog s prašičjimi ušeski. Včasih samoroga samo jezdi. Čeprav je čedna punca, redno nosi brke. <blockquote>“Sama sebi se zdim zelo šarmantna z brki. Zato jih velikokrat uporabljam v spletnih vsebinah.”</blockquote> Kadar postane Jon Bon Jovi, za bolj kinetično frizuro uporabi tudi ventilator. Ne jemlje se resno. “Mogoče je to, da se ne jemlješ dovolj resno, lastnost nesamozavestnih ljudi.” Morda se je tudi zaradi tega najprej zgodila na spletu. Leta 12 je pela najbolj predvajano skladbo na platformi Youtube. <blockquote>“To, da sem v rumenih medijih le še punca Jurija Zrneca, sem pač sprejela. To je prekletstvo tega, da si z znano osebo.”</blockquote>

Aleksandra Ilijevski

Pred praznikom dela Spetek predstavlja človeka, ki dela vsaj toliko stvari kot naš predsednik. A dovolj dobro, da mu celo plačajo za to. Igralec, plesalec, filozof, režiser, kolumnist, bloger, maneken, keramičar, pleskar, televizijski voditelj, kuhar, mizar, ljubimec in še kaj. Multiaplikativni Primož Dolničar – Primzi se je oglasil spet čez pet. Pred praznikom dela je Spetek predstavil človeka, ki dela vsaj toliko stvari kot naš predsednik. A dovolj dobro, da mu celo plačajo za to. Igralec, plesalec, filozof, režiser, kolumnist, bloger, maneken, keramičar, pleskar, televizijski voditelj, kuhar, mizar, ljubimec in še kaj. Multiaplikativni Primož Dolničar – Primzi.

Pred praznikom dela Spetek predstavlja človeka, ki dela vsaj toliko stvari kot naš predsednik. A dovolj dobro, da mu celo plačajo za to. Igralec, plesalec, filozof, režiser, kolumnist, bloger, maneken, keramičar, pleskar, televizijski voditelj, kuhar, mizar, ljubimec in še kaj. Multiaplikativni Primož Dolničar – Primzi se je oglasil spet čez pet. Pred praznikom dela je Spetek predstavil človeka, ki dela vsaj toliko stvari kot naš predsednik. A dovolj dobro, da mu celo plačajo za to. Igralec, plesalec, filozof, režiser, kolumnist, bloger, maneken, keramičar, pleskar, televizijski voditelj, kuhar, mizar, ljubimec in še kaj. Multiaplikativni Primož Dolničar – Primzi.

Primož Dolničar

Preden zima in nanjo vezana športna praksa dokončno izumreta, gre Spetek v smučarske vode. Štefan Hadalin zase pravi, da je trmast in glasen; radijska športnoobveščevalna služba dodaja, da je največji filozof v karavani. Z Descartesom smo ga soočili “spet čez pet”.Spetkov gost Štefan Hadalin je največji filozof v smučarski karavani, ki zase pravi da je trmast in glasenTrmast in glasen, dobitnik kombinacijske srebrne medalje z lanskega svetovnega prvenstva na Švedskem. Štefan Hadalin pravi, da recepte ali formule, kako postati dober športnik, ni, a vseeno je dobro, da si vsaj malo fanatik: “Imam srečo, da v mojem športu ni vse samo stvar talenta in dobrih fizičnih predizpozicij, ampak se da iz marsikoga narediti dobrega tekmovalca.”  “Vedno sem se boril za to, kar sem dosegel. Vedno sem bil vztrajen in nepopustljiv na svoji poti. Danes sem še vedno isti in tisti, ki so okoli mene, lahko potrdijo, da z menoj ni lahko delati.” – Štefan Hadalin  Med svoje smučarske vzornike uvršča Ivico Kostelića in Roka Petrovića, sicer pa se je z bratoma v mlajših letih navduševal na hip hop glasbo, v domači sobi so imeli na steni posterje iz revije Pil, na njih so bili glasbeniki kot sta 50 cent in Eminem. Pravi, da od glasbe posluša vse, razen punka in metala, ker se v te dve glasbeni zvrsti ni nikoli poglabljal.

Preden zima in nanjo vezana športna praksa dokončno izumreta, gre Spetek v smučarske vode. Štefan Hadalin zase pravi, da je trmast in glasen; radijska športnoobveščevalna služba dodaja, da je največji filozof v karavani. Z Descartesom smo ga soočili “spet čez pet”.Spetkov gost Štefan Hadalin je največji filozof v smučarski karavani, ki zase pravi da je trmast in glasenTrmast in glasen, dobitnik kombinacijske srebrne medalje z lanskega svetovnega prvenstva na Švedskem. Štefan Hadalin pravi, da recepte ali formule, kako postati dober športnik, ni, a vseeno je dobro, da si vsaj malo fanatik: “Imam srečo, da v mojem športu ni vse samo stvar talenta in dobrih fizičnih predizpozicij, ampak se da iz marsikoga narediti dobrega tekmovalca.” <blockquote> “Vedno sem se boril za to, kar sem dosegel. Vedno sem bil vztrajen in nepopustljiv na svoji poti. Danes sem še vedno isti in tisti, ki so okoli mene, lahko potrdijo, da z menoj ni lahko delati.” – Štefan Hadalin </blockquote> Med svoje smučarske vzornike uvršča Ivico Kostelića in Roka Petrovića, sicer pa se je z bratoma v mlajših letih navduševal na hip hop glasbo, v domači sobi so imeli na steni posterje iz revije Pil, na njih so bili glasbeniki kot sta 50 cent in Eminem. Pravi, da od glasbe posluša vse, razen punka in metala, ker se v te dve glasbeni zvrsti ni nikoli poglabljal.

Štefan Hadalin

The best podcast episodes on non-current politics. Covering topics such as universal basic income, democracy, poverty & justice and more. For anyone interested in learning more about politics that affect that world, not just now, but in the longer term. Add episodes you're interested into your queue below!

Best Non-Current Politics Podcasts

The best philosophy podcast episodes. Asking questions about how to live a better life, what it means to be and do good, to the idea of God. This topic includes episodes that bring about important questions that everyone should be asking themselves. Add episodes you're interested into your queue below!