V knjigi Kultura dvoumnosti nemški profesor arabske književnosti Thomas Bauer pred nami zariše kulturno zgodovino islama, zelo drugačno tako od romantične slike, kakršno nam o Bližnjem Vzhodu ponujajo zgodbe iz Tisoč in ene noči, kot tudi od mračne podobe, kakršna se je o islamskem svetu oblikovala v zadnjih desetletjih, ko se v luči nekaterih skrajnih islamističnih gibanj na to civilizacijo vse bolj gleda kot na nekaj skoraj inherentno zaostalega. Kulturo dvoumnosti, podnaslovljeno Drugačna zgodovina islama, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent zgodovine in filozofije Fin Lucu Dražovič.

Thomas Bauer: Kultura dvoumnosti

"Vse, kar vem, je, da ne vem nič, in celo o tem nisem prepričan." To je eno od vodil francoskega renesančnega humanista, pisatelja in filozofa Michela de Montaigna, ki se je rodil pred skoraj 500 leti. Angležinja Sarah Bakewell je leta 2010 izdala njegovo biografijo z naslovom Kako živeti? Pred osmimi leti jo je prevedel in izdal Janez Penca. Govori o filozofiji tega francoskega plemiča in »izumitelja« esejistične forme na hudomušen, življenjski način. Sogovornica: Elizabeta Vardijan iz Novega mesta, upokojena knjižničarka in slavistka, zdaj aktivna na Univerzi za tretje življenjsko obdobje.

"To je knjiga, ki me je sprovocirala"

Gospod Janez Križaj je navdušen bralec in si z veseljem izposodi kakšno knjigo, ki jih v DEOS Center starejših Notranje Gorice, kjer gospod Križaj živi, prinesejo iz knjižnice. Avtorica danes predstavljene knjige Zabubljena je Ana Marwan, ki se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselila na Dunaj in leta 2008 prejela literarno nagrado, zadnjih šest let pa se posveča izključno pisanju daljših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Da gre v zgodbi Zabubljena za malce nanavadno pripoved, je gospod Janez Križaj povedal Luciji Fatur in razložil, zakaj mu je bila všeč.Zgodba, v kateri bomo težko našli rdečo nitGospod Janez Križaj je navdušen bralec in si z veseljem izposodi kakšno knjigo, ki jih v DEOS Center starejših Notranje Gorice, kjer gospod Križaj živi, prinesejo iz knjižnice. Avtorica danes predstavljene knjige Zabubljena je Ana Marwan, ki se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselila na Dunaj in leta 2008 prejela literarno nagrado za medkulturno pisanje, zadnjih šest let pa se posveča izključno pisanju daljših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Da gre v zgodbi Zabubljena za malce nenavadno pripoved, je gospod Janez Križaj povedal Luciji Fatur in razložil, zakaj mu je bila všeč.

Gospod Janez Križaj je navdušen bralec in si z veseljem izposodi kakšno knjigo, ki jih v DEOS Center starejših Notranje Gorice, kjer gospod Križaj živi, prinesejo iz knjižnice. Avtorica danes predstavljene knjige Zabubljena je Ana Marwan, ki se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselila na Dunaj in leta 2008 prejela literarno nagrado, zadnjih šest let pa se posveča izključno pisanju daljših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Da gre v zgodbi Zabubljena za malce nanavadno pripoved, je gospod Janez Križaj povedal Luciji Fatur in razložil, zakaj mu je bila všeč.Zgodba, v kateri bomo težko našli rdečo nitGospod Janez Križaj je navdušen bralec in si z veseljem izposodi kakšno knjigo, ki jih v DEOS Center starejših Notranje Gorice, kjer gospod Križaj živi, prinesejo iz knjižnice. Avtorica danes predstavljene knjige Zabubljena je Ana Marwan, ki se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselila na Dunaj in leta 2008 prejela literarno nagrado za medkulturno pisanje, zadnjih šest let pa se posveča izključno pisanju daljših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Da gre v zgodbi Zabubljena za malce nenavadno pripoved, je gospod Janez Križaj povedal Luciji Fatur in razložil, zakaj mu je bila všeč.

7.stran: Zabubljena

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Sedma pesniška zbirka Mete Kušar Zmaj je ena bolj vznemirljivih knjig zadnjih let.Statistično gledano se poezija redkeje kot proza pojavi v naši knjižno navdihujoči jutranji rubriki 7. stran. Danes bomo razmerje popravili s pesniško zbirko Mete Kušar, Zmaj. Literarna kritičarka in lektorica Petra Koršič pravi, da imajo v Zmaju vprašanja pomembno mesto in lahko bi pesniško zbirko označili za poezijo izrekanja skozi vprašanja. Pesniška zbirka je sporočilno bogata, slogovno prečiščena, nevsiljivo in ne neprijazno kritična ter premišljujoča. 

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Sedma pesniška zbirka Mete Kušar Zmaj je ena bolj vznemirljivih knjig zadnjih let.Statistično gledano se poezija redkeje kot proza pojavi v naši knjižno navdihujoči jutranji rubriki 7. stran. Danes bomo razmerje popravili s pesniško zbirko Mete Kušar, Zmaj. Literarna kritičarka in lektorica Petra Koršič pravi, da imajo v Zmaju vprašanja pomembno mesto in lahko bi pesniško zbirko označili za poezijo izrekanja skozi vprašanja. Pesniška zbirka je sporočilno bogata, slogovno prečiščena, nevsiljivo in ne neprijazno kritična ter premišljujoča.

Meta Kušar: Zmaj

Andrej Rozman Roza je pravi gledališki človek: piše, prevaja, režira, nastopa, igra. Ima celo svoj teater. Izbor trinajstih dramskih besedil pa ga predstavlja tudi v vlogi dramatika, napisal jih je v zadnjih petnajstih letih. Opazimo žanrsko raznovrstnost in poigravanje s slovenskim jezikom. Zakaj je izbor dram Brvi čez morje še posebej pri srcu tokratnemu sogovorniku Marku Faturju, bomo izvedeli v naslednjih minutah.Izbor trinajstih dramskih besedilAndrej Rozman Roza je pravi gledališki človek: piše, prevaja, režira, nastopa, igra. Ima celo svoj teater. Izbor trinajstih dramskih besedil pa ga predstavlja tudi v vlogi dramatika, napisal jih je v zadnjih petnajstih letih. Opazimo žanrsko raznovrstnost in poigravanje s slovenskim jezikom. Izbor dram Brvi čez morje je še posebej pri srcu tokratnemu sogovorniku Marku Faturju.

Andrej Rozman Roza je pravi gledališki človek: piše, prevaja, režira, nastopa, igra. Ima celo svoj teater. Izbor trinajstih dramskih besedil pa ga predstavlja tudi v vlogi dramatika, napisal jih je v zadnjih petnajstih letih. Opazimo žanrsko raznovrstnost in poigravanje s slovenskim jezikom. Zakaj je izbor dram Brvi čez morje še posebej pri srcu tokratnemu sogovorniku Marku Faturju, bomo izvedeli v naslednjih minutah.Izbor trinajstih dramskih besedilAndrej Rozman Roza je pravi gledališki človek: piše, prevaja, režira, nastopa, igra. Ima celo svoj teater. Izbor trinajstih dramskih besedil pa ga predstavlja tudi v vlogi dramatika, napisal jih je v zadnjih petnajstih letih. Opazimo žanrsko raznovrstnost in poigravanje s slovenskim jezikom. Izbor dram Brvi čez morje je še posebej pri srcu tokratnemu sogovorniku Marku Faturju.

7.stran: Brvi čez morje

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Kdo nas bolj zaznamuje: prisotni ali tisti, ki so že odšli- navidezno odsotni?Rubrika 7. stran v kateri bralci delijo svoje izkušnje snidenja z dobrimi knjigami, nas tokrat pelje k slovenskemu leposlovju. Roman Balada o drevesu ima žanrsko oznako mladinski, vendar ne bo prav nič narobe, pravzaprav bo zelo koristno, če se znajde tudi na bralnih policah namenjenih odraslim. Mateja Gomboc je avtorica pretresljive zgodbe, ki se ukvarja z aktualno problematiko najstniških samomorov. Majk je odšel, Ada je ostala sama z množico vprašanj, z občutkom krivde in silovitimi čustvi, ki nihajo od žalosti do jeze. Prvoosebna pripoved v obliki dnevniških zapisov učinkuje prepričljivo in bralca sili k razmisleku….

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Kdo nas bolj zaznamuje: prisotni ali tisti, ki so že odšli- navidezno odsotni?Rubrika 7. stran v kateri bralci delijo svoje izkušnje snidenja z dobrimi knjigami, nas tokrat pelje k slovenskemu leposlovju. Roman Balada o drevesu ima žanrsko oznako mladinski, vendar ne bo prav nič narobe, pravzaprav bo zelo koristno, če se znajde tudi na bralnih policah namenjenih odraslim. Mateja Gomboc je avtorica pretresljive zgodbe, ki se ukvarja z aktualno problematiko najstniških samomorov. Majk je odšel, Ada je ostala sama z množico vprašanj, z občutkom krivde in silovitimi čustvi, ki nihajo od žalosti do jeze. Prvoosebna pripoved v obliki dnevniških zapisov učinkuje prepričljivo in bralca sili k razmisleku….

Mateja Gomboc: Balada o drevesu

Didier Eribon

Vrnitev v Reims je francoski filozof in sociolog Didier Eribon napisal, ko se je ob očetovi smrti po skoraj treh desetletjih vrnil v svoje rojstno mesto in se začel spominjati zgodb svoje družine. Če gre po eni strani tako za intimne spomine uglednega pariškega intelektualca, pa po drugi strani Eribon – ki izhaja iz delavskega razreda – skozi te povsem osebne zgodbe ne zarisuje le svoje družinske zgodovine, ampak tudi življenje francoskega delavstva nasploh. Vrnitev v Reims – ki tako predstavlja tudi odličen vpogled v razslojenost francoske družbe, tamkajšnji izobraževalni sistem in celo politično podobo Francije – je za tokratno 7. stran izbrala fotografija in publicistka Urška Savič. Oddajo je pripravila Alja Zore.Avtobiografska pripoved, ki zarisuje življenje delavskega razreda v močno razslojeni francoski družbiVrnitev v Reims je francoski filozof in sociolog Didier Eribon napisal, ko se je ob očetovi smrti po skoraj treh desetletjih vrnil v svoje rojstno mesto in se začel spominjati zgodb svoje družine. Če gre po eni strani tako za intimne spomine uglednega pariškega intelektualca, pa po drugi strani Eribon – ki izhaja iz delavskega razreda – skozi te povsem osebne zgodbe ne zarisuje le svoje družinske zgodovine, ampak tudi življenje francoskega delavstva nasploh. Vrnitev v Reims – ki tako predstavlja tudi odličen vpogled v razslojenost francoske družbe, tamkajšnji izobraževalni sistem in celo politično podobo Francije – je za tokratno 7. stran izbrala fotografija in publicistka Urška Savič.

Vrnitev v Reims je francoski filozof in sociolog Didier Eribon napisal, ko se je ob očetovi smrti po skoraj treh desetletjih vrnil v svoje rojstno mesto in se začel spominjati zgodb svoje družine. Če gre po eni strani tako za intimne spomine uglednega pariškega intelektualca, pa po drugi strani Eribon – ki izhaja iz delavskega razreda – skozi te povsem osebne zgodbe ne zarisuje le svoje družinske zgodovine, ampak tudi življenje francoskega delavstva nasploh. Vrnitev v Reims – ki tako predstavlja tudi odličen vpogled v razslojenost francoske družbe, tamkajšnji izobraževalni sistem in celo politično podobo Francije – je za tokratno 7. stran izbrala fotografija in publicistka Urška Savič. Oddajo je pripravila Alja Zore.Avtobiografska pripoved, ki zarisuje življenje delavskega razreda v močno razslojeni francoski družbiVrnitev v Reims je francoski filozof in sociolog Didier Eribon napisal, ko se je ob očetovi smrti po skoraj treh desetletjih vrnil v svoje rojstno mesto in se začel spominjati zgodb svoje družine. Če gre po eni strani tako za intimne spomine uglednega pariškega intelektualca, pa po drugi strani Eribon – ki izhaja iz delavskega razreda – skozi te povsem osebne zgodbe ne zarisuje le svoje družinske zgodovine, ampak tudi življenje francoskega delavstva nasploh. Vrnitev v Reims – ki tako predstavlja tudi odličen vpogled v razslojenost francoske družbe, tamkajšnji izobraževalni sistem in celo politično podobo Francije – je za tokratno 7. stran izbrala fotografija in publicistka Urška Savič.

Didier Eribon: Vrnitev v Reims

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Kratko prozno delo nas popelje od družbene satire do pravljične burleske, in izzveni romantično čustveno. Ko izrečemo ime irskega pisatelja Oscarja Wilde-a, večina najprej pomisli na njegov roman Slika Doriana Graya. V današnji knjižno navdihujoči rubriki 7. stran bomo ostali pri opusu omenjenega pisatelja. Vendar nas bo bibliotekarka in ljubiteljica knjig Špela Plestenjak popeljala v bolj zabavno, hudomušno smer. Cantervilski duh je pripoved o duhu, ki straši po angleškem dvorcu in para živce stanovalcem. No, naposled se vse skupaj obrne in…. 

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Kratko prozno delo nas popelje od družbene satire do pravljične burleske, in izzveni romantično čustveno. Ko izrečemo ime irskega pisatelja Oscarja Wilde-a, večina najprej pomisli na njegov roman Slika Doriana Graya. V današnji knjižno navdihujoči rubriki 7. stran bomo ostali pri opusu omenjenega pisatelja. Vendar nas bo bibliotekarka in ljubiteljica knjig Špela Plestenjak popeljala v bolj zabavno, hudomušno smer. Cantervilski duh je pripoved o duhu, ki straši po angleškem dvorcu in para živce stanovalcem. No, naposled se vse skupaj obrne in….

Oscar Wilde: Cantervilski duh

Sven Lindqvist bo glavni protagonist nedeljske rubrike Sedma stran. Švedski pisatelj je namreč napisal delo z naslovom Iztrebite vse divjake, v katerem se sam podaja na pot in potopisne trenutke, ki jih je doživel v Afriki, spretno povezuje z dogajanjem v času kolonializma. »So imperialistične velesile opravičile svojo nadvlado zaradi rasizma ali je rasizem upravičen zaradi njih?« je vprašanje, ki si ga zastavi in ki se je močno vtisnilo v spomin bralki Evi MAlovrh. Darja Pograjc pove več.Odiseja nekega moža v srce teme in izvori genocida v EvropiIztrebite vse divjake! je študija evropske kolonialne zgodovine v Afriki, primerna za vsakogar. Prebrala jo je Eva Malovrh, študentka na podiplomskem študiju antropologije, ki sicer končuje tudi pripravništvo za kustosinjo: "To delo je preplet več zvrsti. Gre za preplet potopisa, zgodovinske teorije in avtobiografske zgodbe, ker se avtor v nekih odlomkih vrača v svoje otroštvo, ko se je prvič srečal z deli iz naslova imperializma, kolonializma, rasizma. To potem zelo spretno preplete med seboj in na dovolj laičen način bralcu približa izvor genocida oziroma holokavsta." "Lindqvist z elegantnimi potezami umetnika na najpreprostejši način razkrinka aroganco stebrov evropske nadutosti in skrite sebične motive," je v uvodnem nagovoru k slovenski izdaji zapisal Tomo Križnar, medtem ko Ana Schnabl v Dnevniku pravi: "Na nadvse luciden način in v preprostem jeziku bralca sooči s tistim, kar zgodovinski učbeniki in mediji zamolčijo. Ali še slabše – pozabijo."

Sven Lindqvist bo glavni protagonist nedeljske rubrike Sedma stran. Švedski pisatelj je namreč napisal delo z naslovom Iztrebite vse divjake, v katerem se sam podaja na pot in potopisne trenutke, ki jih je doživel v Afriki, spretno povezuje z dogajanjem v času kolonializma. »So imperialistične velesile opravičile svojo nadvlado zaradi rasizma ali je rasizem upravičen zaradi njih?« je vprašanje, ki si ga zastavi in ki se je močno vtisnilo v spomin bralki Evi MAlovrh. Darja Pograjc pove več.Odiseja nekega moža v srce teme in izvori genocida v EvropiIztrebite vse divjake! je študija evropske kolonialne zgodovine v Afriki, primerna za vsakogar. Prebrala jo je Eva Malovrh, študentka na podiplomskem študiju antropologije, ki sicer končuje tudi pripravništvo za kustosinjo: <blockquote>"To delo je preplet več zvrsti. Gre za preplet potopisa, zgodovinske teorije in avtobiografske zgodbe, ker se avtor v nekih odlomkih vrača v svoje otroštvo, ko se je prvič srečal z deli iz naslova imperializma, kolonializma, rasizma. To potem zelo spretno preplete med seboj in na dovolj laičen način bralcu približa izvor genocida oziroma holokavsta."</blockquote> "Lindqvist z elegantnimi potezami umetnika na najpreprostejši način razkrinka aroganco stebrov evropske nadutosti in skrite sebične motive," je v uvodnem nagovoru k slovenski izdaji zapisal Tomo Križnar, medtem ko Ana Schnabl v Dnevniku pravi: "Na nadvse luciden način in v preprostem jeziku bralca sooči s tistim, kar zgodovinski učbeniki in mediji zamolčijo. Ali še slabše – pozabijo."

Sven Lindqvist: Iztrebite vse divjake!

Jožeta Smoleta se večina starejših poslušalcev verjetno spomni predvsem kot predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je leta 1986 v do takrat nepredstavljivi poslanici zbranim pred televizijskimi sprejemniki voščil vesel božič. Toda knjiga Pripoved komunista novinarja govori o nekem drugem obdobju njegova življenja. Ne le v vlogi politika, ampak predvsem kot novinar in kasneje diplomat je bil namreč Smole v dobrih treh desetletjih po drugi svetovni vojni v prvi osebi priča kopici resnično ključnih geopolitičnih dogodkov, kot so konference Združenih narodov, osamosvajanja nekdanjih kolonialnih držav ali pa oblikovanje Gibanja neuvrščenih. Knjigo Pripoved komunista novinarja, ki nam tako skozi slikovite anekdote uspe na zabaven način približati delček naše zgodovine, je za tokratno 7. stran izbrala novinarka in publicistka Saša Hajzler. Oddajo je pripravila Alja Zore.Dolgoletni novinar, politik in diplomat skozi razburljive in zabavne anekdote iz prve osebe opisuje ozadje množice pomembnih mednarodnih dogodkov v desetletjih po drugi svetovni vojniJožeta Smoleta se večina starejših poslušalcev verjetno spomni predvsem kot predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je leta 1986 v do takrat nepredstavljivi poslanici zbranim pred televizijskimi sprejemniki voščil vesel božič. Toda knjiga Pripoved komunista novinarja govori o nekem drugem obdobju njegova življenja. Ne le v vlogi politika, ampak predvsem kot novinar in kasneje diplomat je bil namreč Smole v dobrih treh desetletjih po drugi svetovni vojni v prvi osebi priča kopici resnično ključnih geopolitičnih dogodkov, kot so konference Združenih narodov, osamosvajanja nekdanjih kolonialnih držav ali pa oblikovanje Gibanja neuvrščenih. Knjigo Pripoved komunista novinarja, ki nam tako skozi slikovite anekdote uspe na zabaven način približati delček naše zgodovine, je za tokratno 7. stran izbrala novinarka in publicistka Saša Hajzler. »Človek si ne bi predstavljal, da je eno človeško bitje sploh lahko prisotno na toliko nekih koncih, v takem obsegu in na tako visokem nivoju.«

Jožeta Smoleta se večina starejših poslušalcev verjetno spomni predvsem kot predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je leta 1986 v do takrat nepredstavljivi poslanici zbranim pred televizijskimi sprejemniki voščil vesel božič. Toda knjiga Pripoved komunista novinarja govori o nekem drugem obdobju njegova življenja. Ne le v vlogi politika, ampak predvsem kot novinar in kasneje diplomat je bil namreč Smole v dobrih treh desetletjih po drugi svetovni vojni v prvi osebi priča kopici resnično ključnih geopolitičnih dogodkov, kot so konference Združenih narodov, osamosvajanja nekdanjih kolonialnih držav ali pa oblikovanje Gibanja neuvrščenih. Knjigo Pripoved komunista novinarja, ki nam tako skozi slikovite anekdote uspe na zabaven način približati delček naše zgodovine, je za tokratno 7. stran izbrala novinarka in publicistka Saša Hajzler. Oddajo je pripravila Alja Zore.Dolgoletni novinar, politik in diplomat skozi razburljive in zabavne anekdote iz prve osebe opisuje ozadje množice pomembnih mednarodnih dogodkov v desetletjih po drugi svetovni vojniJožeta Smoleta se večina starejših poslušalcev verjetno spomni predvsem kot predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je leta 1986 v do takrat nepredstavljivi poslanici zbranim pred televizijskimi sprejemniki voščil vesel božič. Toda knjiga Pripoved komunista novinarja govori o nekem drugem obdobju njegova življenja. Ne le v vlogi politika, ampak predvsem kot novinar in kasneje diplomat je bil namreč Smole v dobrih treh desetletjih po drugi svetovni vojni v prvi osebi priča kopici resnično ključnih geopolitičnih dogodkov, kot so konference Združenih narodov, osamosvajanja nekdanjih kolonialnih držav ali pa oblikovanje Gibanja neuvrščenih. Knjigo Pripoved komunista novinarja, ki nam tako skozi slikovite anekdote uspe na zabaven način približati delček naše zgodovine, je za tokratno 7. stran izbrala novinarka in publicistka Saša Hajzler. <blockquote>»Človek si ne bi predstavljal, da je eno človeško bitje sploh lahko prisotno na toliko nekih koncih, v takem obsegu in na tako visokem nivoju.«</blockquote>

Jože Smole: Pripoved komunista novinarja

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Če boste knjigo Unadva avtorice - hrvaške slikarke in ilustratorke Tisje Kljakovič Braić komu ponudili s predlogom, naj kar sede in jo takoj prebere, vas bo seveda samo začudeno pogledal, saj ima knjiga skoraj 200 strani. In če boste vztrajali in bo dotični vendarle odprl knjigo, boste lahko slišali samo še hihitanje in vzklike: »Ja! Točno tako je! Joj, pa to tudi!« Seveda ne gre za to, da knjigo lahko preberemo ali prelistamo na hitro, temveč nam prav vsaka stran ponudi razmišljanje o malenkostih, ki včasih niso le malenkosti, nam pa krojijo vsakdan.Prizori iz vsakdanjega življenjaČe boste knjigo Unadva avtorice - hrvaške slikarke in ilustratorke Tisje Kljakovič Braić komu ponudili s predlogom, naj kar sede in jo takoj prebere, vas bo seveda samo začudeno pogledal, saj ima knjiga skoraj 200 strani. In če boste vztrajali in bo dotični vendarle odprl knjigo, boste lahko slišali samo še hihitanje in vzklike: »Ja! Točno tako je! Joj, pa to tudi!« Seveda ne gre za to, da knjigo lahko preberemo ali prelistamo na hitro, temveč nam prav vsaka stran ponudi razmišljanje o malenkostih, ki včasih niso le malenkosti, nam pa krojijo vsakdan. Knjigo predstavlja prevajalka Djurdja Strsoglavec.

Če boste knjigo Unadva avtorice - hrvaške slikarke in ilustratorke Tisje Kljakovič Braić komu ponudili s predlogom, naj kar sede in jo takoj prebere, vas bo seveda samo začudeno pogledal, saj ima knjiga skoraj 200 strani. In če boste vztrajali in bo dotični vendarle odprl knjigo, boste lahko slišali samo še hihitanje in vzklike: »Ja! Točno tako je! Joj, pa to tudi!« Seveda ne gre za to, da knjigo lahko preberemo ali prelistamo na hitro, temveč nam prav vsaka stran ponudi razmišljanje o malenkostih, ki včasih niso le malenkosti, nam pa krojijo vsakdan.Prizori iz vsakdanjega življenjaČe boste knjigo Unadva avtorice - hrvaške slikarke in ilustratorke Tisje Kljakovič Braić komu ponudili s predlogom, naj kar sede in jo takoj prebere, vas bo seveda samo začudeno pogledal, saj ima knjiga skoraj 200 strani. In če boste vztrajali in bo dotični vendarle odprl knjigo, boste lahko slišali samo še hihitanje in vzklike: »Ja! Točno tako je! Joj, pa to tudi!« Seveda ne gre za to, da knjigo lahko preberemo ali prelistamo na hitro, temveč nam prav vsaka stran ponudi razmišljanje o malenkostih, ki včasih niso le malenkosti, nam pa krojijo vsakdan. Knjigo predstavlja prevajalka Djurdja Strsoglavec.

Tisja Kljaković Braić: Unadva

Zapleten odnos sina do očeta je že vse od starih Grkov ena najbolj hvaležnih tem zahodne literarne tradicije. To po svoje potrjuje tudi zvezdnik sodobne norveške književnosti, Karl Ove Knausgard, ki je svojo fascinantno, kar 3600-stransko, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo, ki jo je provokativno naslovil Moj boj, začel prav z brezkompromisno resnicoljubnim pisanjem o očetu. Je pa treba reči, da se Knausgard ni ustavil tu – prav kakor o očetu je namreč pisal tudi o svojem bratu pa o prvi in drugi ženi, celo o lastnih otrocih, da bi navsezadnje izrisal svoj avtoportret z vsemi gubami, bradavicami in brazgotinami vred. To je sicer precej zanimivo, a se obenem postavlja vprašanje, ali je naš užitek ob pričujočem pisanju zgolj voajeristične narave – ali pa se lahko s Knausgardom tudi čustveno poistovetimo? – Odgovor smo iskali v tokratni 7. strani, kjer nam je o Knausgardu, čigar prvi knjigi iz cikla Moj boj imamo, zahvaljujoč prevajalskim naporom Darka Čudna, že nekaj let na voljo tudi v slovenščini, pripovedovala pisateljeva navdušena bralka, Jula Lauks, znanstvena menedžerka pri Inštitutu za statistiko Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu. Pred mikrofon jo je povabil Goran Dekleva.foto: Goran DeklevaOrjaško, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo zvezdnika sodobne norveške književnosti odlikujeta brezkompromisna resnicoljubnost in čustvena kompleksnostZapleten odnos sina do očeta je že vse od starih Grkov ena najbolj hvaležnih tem zahodne literarne tradicije. To po svoje potrjuje tudi zvezdnik sodobne norveške književnosti, Karl Ove Knausgård, ki je svojo fascinantno, kar 3600-stransko, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo, ki jo je provokativno naslovil Moj boj, začel prav z brezkompromisno resnicoljubnim pisanjem o očetu. Je pa treba reči, da se Knausgård ni ustavil tu – prav kakor o očetu je namreč pisal tudi o svojem bratu pa o prvi in drugi ženi, celo o lastnih otrocih, da bi navsezadnje izrisal svoj avtoportret z vsemi gubami, bradavicami in brazgotinami vred. To je sicer precej zanimivo, a se obenem postavlja vprašanje, ali je naš užitek ob pričujočem pisanju zgolj voajeristične narave – ali pa se lahko s Knausgårdom tudi čustveno poistovetimo? – Odgovor iščemo v tokratni 7. strani, kjer nam o Knausgårdu, čigar prvi knjigi iz cikla Moj boj imamo, zahvaljujoč prevajalskim naporom Darka Čudna, že nekaj let na voljo tudi v slovenščini, pripoveduje pisateljeva navdušena bralka, Jula Lauks, znanstvena menedžerka pri Inštitutu za statistiko Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu.   Nisem odraščala na Norveškem, po poklicu nisem pisateljica, ampak primarna čustva in doživljanja, ki jih v Mojem boju opisuje Karl Ove Knausgård – v tem pa se lahko vsi prepoznamo.

Zapleten odnos sina do očeta je že vse od starih Grkov ena najbolj hvaležnih tem zahodne literarne tradicije. To po svoje potrjuje tudi zvezdnik sodobne norveške književnosti, Karl Ove Knausgard, ki je svojo fascinantno, kar 3600-stransko, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo, ki jo je provokativno naslovil Moj boj, začel prav z brezkompromisno resnicoljubnim pisanjem o očetu. Je pa treba reči, da se Knausgard ni ustavil tu – prav kakor o očetu je namreč pisal tudi o svojem bratu pa o prvi in drugi ženi, celo o lastnih otrocih, da bi navsezadnje izrisal svoj avtoportret z vsemi gubami, bradavicami in brazgotinami vred. To je sicer precej zanimivo, a se obenem postavlja vprašanje, ali je naš užitek ob pričujočem pisanju zgolj voajeristične narave – ali pa se lahko s Knausgardom tudi čustveno poistovetimo? – Odgovor smo iskali v tokratni 7. strani, kjer nam je o Knausgardu, čigar prvi knjigi iz cikla Moj boj imamo, zahvaljujoč prevajalskim naporom Darka Čudna, že nekaj let na voljo tudi v slovenščini, pripovedovala pisateljeva navdušena bralka, Jula Lauks, znanstvena menedžerka pri Inštitutu za statistiko Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu. Pred mikrofon jo je povabil Goran Dekleva. foto: Goran DeklevaOrjaško, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo zvezdnika sodobne norveške književnosti odlikujeta brezkompromisna resnicoljubnost in čustvena kompleksnostZapleten odnos sina do očeta je že vse od starih Grkov ena najbolj hvaležnih tem zahodne literarne tradicije. To po svoje potrjuje tudi zvezdnik sodobne norveške književnosti, Karl Ove Knausgård, ki je svojo fascinantno, kar 3600-stransko, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo, ki jo je provokativno naslovil Moj boj, začel prav z brezkompromisno resnicoljubnim pisanjem o očetu. Je pa treba reči, da se Knausgård ni ustavil tu – prav kakor o očetu je namreč pisal tudi o svojem bratu pa o prvi in drugi ženi, celo o lastnih otrocih, da bi navsezadnje izrisal svoj avtoportret z vsemi gubami, bradavicami in brazgotinami vred. To je sicer precej zanimivo, a se obenem postavlja vprašanje, ali je naš užitek ob pričujočem pisanju zgolj voajeristične narave – ali pa se lahko s Knausgårdom tudi čustveno poistovetimo? – Odgovor iščemo v tokratni 7. strani, kjer nam o Knausgårdu, čigar prvi knjigi iz cikla Moj boj imamo, zahvaljujoč prevajalskim naporom Darka Čudna, že nekaj let na voljo tudi v slovenščini, pripoveduje pisateljeva navdušena bralka, Jula Lauks, znanstvena menedžerka pri Inštitutu za statistiko Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu. <blockquote>Nisem odraščala na Norveškem, po poklicu nisem pisateljica, ampak primarna čustva in doživljanja, ki jih v Mojem boju opisuje Karl Ove Knausgård – v tem pa se lahko vsi prepoznamo.</blockquote>

Karl Ove Knausgard: Moj boj

Naša tokratna sogovornica Staša Kumše, bibliotekarka in koordinatorka prireditvene in izobraževalne dejavnosti v Knjižnici Otona Župančiča, pravi, da jo je Balerina, balerina, roman Marka Sosiča, povsem prevzel. Je zgodba o deklici, ki vidi svet s povsem svojimi očmi, dogajanje pa je postavljeno v prepoznavno kraško vas. Gre za krajši roman,ki pa nam veliko pove, pravi Staša Kumše."Roman, ki bo zadovoljil vsakega, ki rad bere."Naša tokratna sogovornica Staša Kumše, bibliotekarka in koordinatorka prireditvene in izobraževalne dejavnosti v Knjižnici Otona Župančiča, pravi, da jo je Balerina, balerina, roman Marka Sosiča, prevzel. Je zgodba o deklici, ki vidi svet s povsem svojimi očmi, dogajanje pa je postavljeno v prepoznavno kraško vas. Gre za krajši roman, ki pa nam veliko pove, pravi Staša Kumše.

Naša tokratna sogovornica Staša Kumše, bibliotekarka in koordinatorka prireditvene in izobraževalne dejavnosti v Knjižnici Otona Župančiča, pravi, da jo je Balerina, balerina, roman Marka Sosiča, povsem prevzel. Je zgodba o deklici, ki vidi svet s povsem svojimi očmi, dogajanje pa je postavljeno v prepoznavno kraško vas. Gre za krajši roman,ki pa nam veliko pove, pravi Staša Kumše."Roman, ki bo zadovoljil vsakega, ki rad bere."Naša tokratna sogovornica Staša Kumše, bibliotekarka in koordinatorka prireditvene in izobraževalne dejavnosti v Knjižnici Otona Župančiča, pravi, da jo je Balerina, balerina, roman Marka Sosiča, prevzel. Je zgodba o deklici, ki vidi svet s povsem svojimi očmi, dogajanje pa je postavljeno v prepoznavno kraško vas. Gre za krajši roman, ki pa nam veliko pove, pravi Staša Kumše.

7.stran - Balerina, balerina

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Dedič je večplastna, provokativna zgodba, ki korenini v polpreteklosti ter se razplete v sedanjosti. Knjižno navdihujoča rubrika 7. stran danes prinaša vpogled med platnice novejšega slovenskega romana pisatelja in publicista Marjana Žiberne. Kdo je dedič? Kdo koga potrebuje bolj: pacient terapevta, ali morda terapevt pacienta? Kakšna bremena preteklosti nam onemogočajo normalno življenje v sedanjosti? V romanu Dedič pripoved razvijata in stopnjujeta prvoosebna pripovedovalca: prvi je terapevt, drugi njegov pacient. V branje ga priporoča profesor književnosti doktor Klemen Lah.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Dedič je večplastna, provokativna zgodba, ki korenini v polpreteklosti ter se razplete v sedanjosti. Knjižno navdihujoča rubrika 7. stran danes prinaša vpogled med platnice novejšega slovenskega romana pisatelja in publicista Marjana Žiberne. Kdo je dedič? Kdo koga potrebuje bolj: pacient terapevta, ali morda terapevt pacienta? Kakšna bremena preteklosti nam onemogočajo normalno življenje v sedanjosti? V romanu Dedič pripoved razvijata in stopnjujeta prvoosebna pripovedovalca: prvi je terapevt, drugi njegov pacient. V branje ga priporoča profesor književnosti doktor Klemen Lah.

Marjan Žiberna: Dedič

David Graeber

Knjiga antropologa in anarhističnega aktivista Davida Graeberja z naslovom Dolg: Prvih 5000 let dolžništva je izšla pred dobrimi desetimi leti, ravno v času velikih dolžniških kriz in varčevalnih politik, ki so nastopile po takratni svetovni finančno-gospodarski krizi in ki so pokazale na kup protislovij v naših pojmovanjih dolga. In to takšnih, ki so imela in imajo še danes velike in zelo konkretne posledice, denimo ko nam po eni strani narekujejo reševanje prezadolženih bank z davkoplačevalskim denarjem, po drugi strani pa kakršenkoli odpis dolga razumejo kot popolnoma nemoralno dejanje. Čeprav je dolg eno osrednjih vprašanj mednarodne politike, pa, kot pravi Graeber, »nihče ne ve natanko, kaj sploh je in kako o njem razmišljati.« No, lahko bi rekli, da je delo Dolg: Prvih 5000 let dolžništva morda prvi poskus, da bi se tega vendarle lotili. Knjigo je za tokratno 7. stran izbral in predstavil industrijski oblikovalec Aljaž Vidmar, rubriko pa je pripravila Alja Zore.Antropološka študija vloge dolga v človeški zgodovini: od neformalnih mrež vzajemnega dolžništva v plemenskih skupnostih do brezosebnih in vrtoglavo kompleksnih finančnih instrumentov 21. stoletjaKnjiga antropologa in anarhističnega aktivista Davida Graeberja z naslovom Dolg: Prvih 5000 let dolžništva je izšla pred dobrimi desetimi leti, ravno v času velikih dolžniških kriz in varčevalnih politik, ki so nastopile po takratni svetovni finančno-gospodarski krizi in ki so pokazale na kup protislovij v naših pojmovanjih dolga. In to takšnih, ki so imela in imajo še danes velike in zelo konkretne posledice, denimo ko nam po eni strani narekujejo reševanje prezadolženih bank z davkoplačevalskim denarjem, po drugi strani pa kakršenkoli odpis dolga razumejo kot popolnoma nemoralno dejanje. Čeprav je dolg eno osrednjih vprašanj mednarodne politike, pa, kot pravi Graeber, »nihče ne ve natanko, kaj sploh je in kako o njem razmišljati.« No, lahko bi rekli, da je delo Dolg: Prvih 5000 let dolžništva morda prvi poskus, da bi se tega vendarle lotili. Knjigo je za tokratno 7. stran izbral in predstavil industrijski oblikovalec Aljaž Vidmar.

Knjiga antropologa in anarhističnega aktivista Davida Graeberja z naslovom Dolg: Prvih 5000 let dolžništva je izšla pred dobrimi desetimi leti, ravno v času velikih dolžniških kriz in varčevalnih politik, ki so nastopile po takratni svetovni finančno-gospodarski krizi in ki so pokazale na kup protislovij v naših pojmovanjih dolga. In to takšnih, ki so imela in imajo še danes velike in zelo konkretne posledice, denimo ko nam po eni strani narekujejo reševanje prezadolženih bank z davkoplačevalskim denarjem, po drugi strani pa kakršenkoli odpis dolga razumejo kot popolnoma nemoralno dejanje. Čeprav je dolg eno osrednjih vprašanj mednarodne politike, pa, kot pravi Graeber, »nihče ne ve natanko, kaj sploh je in kako o njem razmišljati.« No, lahko bi rekli, da je delo Dolg: Prvih 5000 let dolžništva morda prvi poskus, da bi se tega vendarle lotili. Knjigo je za tokratno 7. stran izbral in predstavil industrijski oblikovalec Aljaž Vidmar, rubriko pa je pripravila Alja Zore.Antropološka študija vloge dolga v človeški zgodovini: od neformalnih mrež vzajemnega dolžništva v plemenskih skupnostih do brezosebnih in vrtoglavo kompleksnih finančnih instrumentov 21. stoletjaKnjiga antropologa in anarhističnega aktivista Davida Graeberja z naslovom Dolg: Prvih 5000 let dolžništva je izšla pred dobrimi desetimi leti, ravno v času velikih dolžniških kriz in varčevalnih politik, ki so nastopile po takratni svetovni finančno-gospodarski krizi in ki so pokazale na kup protislovij v naših pojmovanjih dolga. In to takšnih, ki so imela in imajo še danes velike in zelo konkretne posledice, denimo ko nam po eni strani narekujejo reševanje prezadolženih bank z davkoplačevalskim denarjem, po drugi strani pa kakršenkoli odpis dolga razumejo kot popolnoma nemoralno dejanje. Čeprav je dolg eno osrednjih vprašanj mednarodne politike, pa, kot pravi Graeber, »nihče ne ve natanko, kaj sploh je in kako o njem razmišljati.« No, lahko bi rekli, da je delo Dolg: Prvih 5000 let dolžništva morda prvi poskus, da bi se tega vendarle lotili. Knjigo je za tokratno 7. stran izbral in predstavil industrijski oblikovalec Aljaž Vidmar.

David Graeber: Dolg

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Roman, ki ni za preveč občutljive duše in je hkrati nastavek za razmislek o izgubljanju v lastnem preigravanju.V 95. epizodi 7. strani vam kot predlog za druženje s knjigami predstavljamo roman v minimalističnem slogu, ki ga sestavljajo kratka, a z vsebino in slogom nabita poglavja. »Prva dama« je drzen, provokativen, ciničen roman, ki za osnovo jemlje svetopisemsko zgodbo lepe Batšebe in kralja Davida, ki sta lahko tudi zvezdniški par sodobnega sveta. Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj v svojem drugem romanu, ki je izšel šest let po njenem prvencu, glavno junakinjo slika kot preračunljivo zapeljivko, ki zna uporabiti vse čare za vzpenjanje po družbeni lestvici, in hkrati kot emancipirano žensko, ki ima vse niti v svojih rokah. In kdo na koncu stoji na vrhu sveta? Ali takšne zgodbe sploh imajo resnične zmagovalce? O romanu Prva dama se je Bojan Leskovec pogovarjal z bibliotekarko Špelo Plestenjak, ki pravi, da je pričujoča knjiga prava izbira za tiste bralce, ki ne želijo ostati »zgolj na površini teksta«.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici. Roman, ki ni za preveč občutljive duše in je hkrati nastavek za razmislek o izgubljanju v lastnem preigravanju.V 95. epizodi 7. strani vam kot predlog za druženje s knjigami predstavljamo roman v minimalističnem slogu, ki ga sestavljajo kratka, a z vsebino in slogom nabita poglavja. »Prva dama« je drzen, provokativen, ciničen roman, ki za osnovo jemlje svetopisemsko zgodbo lepe Batšebe in kralja Davida, ki sta lahko tudi zvezdniški par sodobnega sveta. Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj v svojem drugem romanu, ki je izšel šest let po njenem prvencu, glavno junakinjo slika kot preračunljivo zapeljivko, ki zna uporabiti vse čare za vzpenjanje po družbeni lestvici, in hkrati kot emancipirano žensko, ki ima vse niti v svojih rokah. In kdo na koncu stoji na vrhu sveta? Ali takšne zgodbe sploh imajo resnične zmagovalce? O romanu Prva dama se je Bojan Leskovec pogovarjal z bibliotekarko Špelo Plestenjak, ki pravi, da je pričujoča knjiga prava izbira za tiste bralce, ki ne želijo ostati »zgolj na površini teksta«.

Stanka Hrastelj:  Prva dama

Terry Pratchett

Tokrat o knjigi, ki (še) ni prevedena v slovenski jezik. Kljub temu jo je prebrala – in to celo trikrat – strastna bralka Urša Kačar. Njena izbira je knjiga Mali bogovi avtorja Terryja Pratcheta, ki vleče vzporednice med fikcijo in realnostjo, kritiko in satiro, etiko in moralo, vse skupaj pa začini z veliko britanskega humorja. Sedmo stran je pripravila Darja Pograjc.Fantazijska pripoved, v kateri avtor spretno vleče vzporednice med fikcijo in realnostjo, kritiko in satiro, etiko in moralo Tokrat je knjigo izbrala in predstavila Urša Kačar, računalničarka z ljubeznijo do branja. Najdete jo na spletišču blebet.si in na Instagramu, če v iskalnik vtipkate "blebetalka". Fantazijsko pripoved Mali bogovi avtorja Terryja Pratchetta je prebrala že trikrat: "Predstavljena je ideja o religiji, ki je postala tako močna, da je izrinila boga. Tako močna, da ljudje verjamejo v molitve, rituale, institucijo, inkvizicijo, ne verjamejo pa več v boga." "Zelo mi je všeč, da čeprav gre zelo jasno za satiro in kritiko religije oz. tega, v kaj se ta lahko sprevrže, pisatelj ni nikoli žaljiv, ne moralizira in ne kaže s prstom. Res izjemno je to napisal."

Tokrat o knjigi, ki (še) ni prevedena v slovenski jezik. Kljub temu jo je prebrala – in to celo trikrat – strastna bralka Urša Kačar. Njena izbira je knjiga Mali bogovi avtorja Terryja Pratcheta, ki vleče vzporednice med fikcijo in realnostjo, kritiko in satiro, etiko in moralo, vse skupaj pa začini z veliko britanskega humorja. Sedmo stran je pripravila Darja Pograjc.Fantazijska pripoved, v kateri avtor spretno vleče vzporednice med fikcijo in realnostjo, kritiko in satiro, etiko in moralo Tokrat je knjigo izbrala in predstavila Urša Kačar, računalničarka z ljubeznijo do branja. Najdete jo na spletišču <a href="https://blebet.si/" rel="nofollow" target="_blank">blebet.si</a> in na Instagramu, če v iskalnik vtipkate "blebetalka". Fantazijsko pripoved Mali bogovi avtorja Terryja Pratchetta je prebrala že trikrat: <blockquote>"Predstavljena je ideja o religiji, ki je postala tako močna, da je izrinila boga. Tako močna, da ljudje verjamejo v molitve, rituale, institucijo, inkvizicijo, ne verjamejo pa več v boga." "Zelo mi je všeč, da čeprav gre zelo jasno za satiro in kritiko religije oz. tega, v kaj se ta lahko sprevrže, pisatelj ni nikoli žaljiv, ne moralizira in ne kaže s prstom. Res izjemno je to napisal."</blockquote>

Terry Pratchett: Small gods

Nenavadna avtobiografska pripoved z naslovom Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja pred nami razgrinja neverjetno življenjsko zgodbo Andreja Pajka, ki se je rodil leta 1789 v bližini Ivančne gorice, na začetku 19. stoletja pa je služil v Napoleonovi vojski in na ta način prepotoval dobršen del vzhodne Evrope, kjer je na koncu pristal tudi v vojnem ujetništvu. Spomine, ki jih je sicer spisal Andrej Pajk sam, je literarno uredil in objavil Josip Jurčič, imeli pa bi jih lahko – kot pravi tokratni bralec, zgodovinar in filozof Miha Turk – skorajda za nekakšno bolj ljudsko, slovensko verzijo Vojne in miru. Rubriko je pripravila Alja Zore.Slikovita avtobiografska pripoved slovenskega vojaka, ki se je boril v napoleonskih vojnahNenavadna avtobiografska pripoved z naslovom Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja pred nami razgrinja neverjetno življenjsko zgodbo Andreja Pajka, ki se je rodil leta 1789 v bližini Ivančne gorice, na začetku 19. stoletja pa je služil v Napoleonovi vojski in na ta način prepotoval dobršen del vzhodne Evrope, kjer je na koncu pristal tudi v vojnem ujetništvu. Spomine, ki jih je sicer spisal Andrej Pajk sam, je literarno uredil in objavil Josip Jurčič, imeli pa bi jih lahko – kot pravi tokratni bralec, zgodovinar in filozof Miha Turk – skorajda za nekakšno bolj ljudsko, slovensko verzijo Vojne in miru.

Nenavadna avtobiografska pripoved z naslovom Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja pred nami razgrinja neverjetno življenjsko zgodbo Andreja Pajka, ki se je rodil leta 1789 v bližini Ivančne gorice, na začetku 19. stoletja pa je služil v Napoleonovi vojski in na ta način prepotoval dobršen del vzhodne Evrope, kjer je na koncu pristal tudi v vojnem ujetništvu. Spomine, ki jih je sicer spisal Andrej Pajk sam, je literarno uredil in objavil Josip Jurčič, imeli pa bi jih lahko – kot pravi tokratni bralec, zgodovinar in filozof Miha Turk – skorajda za nekakšno bolj ljudsko, slovensko verzijo Vojne in miru. Rubriko je pripravila Alja Zore.Slikovita avtobiografska pripoved slovenskega vojaka, ki se je boril v napoleonskih vojnahNenavadna avtobiografska pripoved z naslovom Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja pred nami razgrinja neverjetno življenjsko zgodbo Andreja Pajka, ki se je rodil leta 1789 v bližini Ivančne gorice, na začetku 19. stoletja pa je služil v Napoleonovi vojski in na ta način prepotoval dobršen del vzhodne Evrope, kjer je na koncu pristal tudi v vojnem ujetništvu. Spomine, ki jih je sicer spisal Andrej Pajk sam, je literarno uredil in objavil Josip Jurčič, imeli pa bi jih lahko – kot pravi tokratni bralec, zgodovinar in filozof Miha Turk – skorajda za nekakšno bolj ljudsko, slovensko verzijo Vojne in miru.

Andrej Pajk in Josip Jurčič: Spomini starega Slovenca

Roman Olimpijsko sonce je pri nas izšel leta 1987 v kultni zbirki Sinjega galeba. Zgodba govori o najstniku Filipu, ki se po vzoru svojega očeta na Olimpijskih igrah preizkusi v tekmi konjskih četverovpreg. Sogovornica: Darja Lavrenčič Vrabec iz Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana. Ob koncu olimpijskih iger prebiramo roman s seznama kakovostnih knjig s športno tematiko Roman Olimpijsko sonce je pri nas izšel leta 1987 v kultni zbirki Sinjega galeba. Zgodba govori o najstniku Filipu, ki se po vzoru svojega očeta na olimpijskih igrah preizkusi v tekmi konjskih četverovpreg. Darja Lavrenčič Vrabec iz Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana: "Zgodba je zelo napeta. Gre za življenje in smrt. Ta zgodovinski roman je izjemno živahen in prepričljiv."  

Roman Olimpijsko sonce je pri nas izšel leta 1987 v kultni zbirki Sinjega galeba. Zgodba govori o najstniku Filipu, ki se po vzoru svojega očeta na Olimpijskih igrah preizkusi v tekmi konjskih četverovpreg. Sogovornica: Darja Lavrenčič Vrabec iz Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana. Ob koncu olimpijskih iger prebiramo roman s seznama kakovostnih knjig s športno tematiko Roman Olimpijsko sonce je pri nas izšel leta 1987 v kultni zbirki Sinjega galeba. Zgodba govori o najstniku Filipu, ki se po vzoru svojega očeta na olimpijskih igrah preizkusi v tekmi konjskih četverovpreg. <blockquote>Darja Lavrenčič Vrabec iz Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana: "Zgodba je zelo napeta. Gre za življenje in smrt. Ta zgodovinski roman je izjemno živahen in prepričljiv."  </blockquote>

Jean Severin: Olimpijsko sonce

V tokratni rubriki 7.stran bomo skupaj z bralko Anjo Trobec prebrali Klavirski avtomat Kurta Vonneguta ml. Pisatelj, rojen leta 1922 in umrl leta 2007 je bil ameriški romanopisec, satirik in likovni umetnik. Njegova prva dela so začela nastajati  v začetku petdesetih in prav Klavirski avtomat je njegov prvi roman. Njegova družba prihodnosti je mehanična in okrutna, brezbrižna za človeške posledice. In kot lahko preberemo v predgovoru, ta knjiga ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko bilo.Knjiga, ki ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko biloV tokratni rubriki 7.stran bomo skupaj z bralko, študentko arhitekture Anjo Trobec prebrali Klavirski avtomat Kurta Vonneguta ml. Pisatelj, rojen leta 1922 in umrl leta 2007 je bil ameriški romanopisec, satirik in likovni umetnik. Njegova prva dela so začela nastajati  v začetku petdesetih in prav Klavirski avtomat je njegov prvi roman. In kot lahko preberemo v predgovoru, ta knjiga ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko bilo.

V tokratni rubriki 7.stran bomo skupaj z bralko Anjo Trobec prebrali Klavirski avtomat Kurta Vonneguta ml. Pisatelj, rojen leta 1922 in umrl leta 2007 je bil ameriški romanopisec, satirik in likovni umetnik. Njegova prva dela so začela nastajati  v začetku petdesetih in prav Klavirski avtomat je njegov prvi roman. Njegova družba prihodnosti je mehanična in okrutna, brezbrižna za človeške posledice. In kot lahko preberemo v predgovoru, ta knjiga ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko bilo.Knjiga, ki ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko biloV tokratni rubriki 7.stran bomo skupaj z bralko, študentko arhitekture Anjo Trobec prebrali Klavirski avtomat Kurta Vonneguta ml. Pisatelj, rojen leta 1922 in umrl leta 2007 je bil ameriški romanopisec, satirik in likovni umetnik. Njegova prva dela so začela nastajati  v začetku petdesetih in prav Klavirski avtomat je njegov prvi roman. In kot lahko preberemo v predgovoru, ta knjiga ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko bilo.

7.stran - Klavirski avtomat

7. stran

What is this?
1 quote, 3 ideas & 1 question from a carefully curated podcast episode.
Every Monday & Wednesday.

Want a 3rd insight and episode every week? Email me at curation@owltail.com.

OwlTail

OwlTail 1-3-1

The Best Multi-Part Documentaries, with documentaries on Obama, Federer vs Nadal, the making of Star Wars, Netflix vs Blockbuster and more. Add episodes you're interested into your queue below!