Dramaturg Goran Schmidt je to skoraj antologijsko mladinsko delo Frana Milčinskega, ki je zaznamovalo številne generacije, leta 1996 priredil za radio in ga prepletel s filozofijo lorda Baden-Powella, ustanovitelja skavtskega gibanja. Zdi se, da so razmisleki o tej plemeniti dejavnosti mladih, ki jo v slovenščini poimenujemo tudi taborništvo ali gozdovništvo, pravšnji za počitniški čas. Tudi prvi skavtski tabor na svetu je bil namreč organiziran poleti, med 1. in 8. avgustom, leta 1907 na angleškem otoku Brownsea.Nastopajo – Pripovedovalec – Aleš Valič; Lord Baden-Powell – Ivo Ban; Oče Milčinski – Polde Bibič; Mati Milčinski – Štefka Drolc; Skavt Peter – Zvone Hribar; Mladi Ježek – Juš Milčinski; zaključno pesem z glasbo Urbana Kodra poje Frane Milčinski - Ježek; skavtsko-taborniške pesmi prepevajo Skavti Ljubljana 4. Igro so sooblikovali – glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; tonska mojstra: Staš Janež in Miro Marinšek; režiser: Matija Milčinski. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1996.

Dramaturg Goran Schmidt je to skoraj antologijsko mladinsko delo Frana Milčinskega, ki je zaznamovalo številne generacije, leta 1996 priredil za radio in ga prepletel s filozofijo lorda Baden-Powella, ustanovitelja skavtskega gibanja. Zdi se, da so razmisleki o tej plemeniti dejavnosti mladih, ki jo v slovenščini poimenujemo tudi taborništvo ali gozdovništvo, pravšnji za počitniški čas. Tudi prvi skavtski tabor na svetu je bil namreč organiziran poleti, med 1. in 8. avgustom, leta 1907 na angleškem otoku Brownsea. Nastopajo – Pripovedovalec – Aleš Valič; Lord Baden-Powell – Ivo Ban; Oče Milčinski – Polde Bibič; Mati Milčinski – Štefka Drolc; Skavt Peter – Zvone Hribar; Mladi Ježek – Juš Milčinski; zaključno pesem z glasbo Urbana Kodra poje Frane Milčinski - Ježek; skavtsko-taborniške pesmi prepevajo Skavti Ljubljana 4. Igro so sooblikovali – glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; tonska mojstra: Staš Janež in Miro Marinšek; režiser: Matija Milčinski. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1996.

Fran Milčinski: Skavt Peter - 2 - Taborjenje

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.Dramaturg Goran Schmidt je to malone antologijsko mladinsko delo Frana Milčinskega, ki je zaznamovalo številne generacije, leta 1996 priredil za radio in ga prepletel s filozofijo lorda Baden-Powella, ustanovitelja skavtskega gibanja.    Zdi se, da so razmisleki o tej plemeniti dejavnosti mladih, ki jo v slovenščini poimenujemo tudi tabortništvo ali gozdovništvo, pravšnji za počitniški čas. Tudi prvi skavtski tabor na svetu je bil namreč organiziran poleti, med 1. in 8. avgustom, leta 1907 na angleškem otoku Brownsea.  Nastopajo – Pripovedovalec – Aleš Valič; Lord Baden-Powell – Ivo Ban; Oče Milčinski – Polde Bibič; Mati Milčinski – Štefka Drolc; Skavt Peter – Zvone Hribar; Mladi Ježek – Juš Milčinski; zaključno pesem z glasbo Urbana Kodra poje Frane Milčinski – Ježek; skavtsko-taborniške pesmi prepevajo Skavti Ljubljana 4. Igro so sooblikovali – glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; tonska mojstra: Staš Janež in Miro Marinšek; režiser: Matija Milčinski. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1996.

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti. Dramaturg Goran Schmidt je to malone antologijsko mladinsko delo Frana Milčinskega, ki je zaznamovalo številne generacije, leta 1996 priredil za radio in ga prepletel s filozofijo lorda Baden-Powella, ustanovitelja skavtskega gibanja.   <blockquote> Zdi se, da so razmisleki o tej plemeniti dejavnosti mladih, ki jo v slovenščini poimenujemo tudi tabortništvo ali gozdovništvo, pravšnji za počitniški čas. Tudi prvi skavtski tabor na svetu je bil namreč organiziran poleti, med 1. in 8. avgustom, leta 1907 na angleškem otoku Brownsea. </blockquote> Nastopajo – Pripovedovalec – Aleš Valič; Lord Baden-Powell – Ivo Ban; Oče Milčinski – Polde Bibič; Mati Milčinski – Štefka Drolc; Skavt Peter – Zvone Hribar; Mladi Ježek – Juš Milčinski; zaključno pesem z glasbo Urbana Kodra poje Frane Milčinski – Ježek; skavtsko-taborniške pesmi prepevajo Skavti Ljubljana 4. Igro so sooblikovali – glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc; tonska mojstra: Staš Janež in Miro Marinšek; režiser: Matija Milčinski. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1996.

Fran Milčinski: Skavt Peter - 1 - Skavtstvo

V deželi črk so se črke sprle. Abeceda je čisto ponorela. Ana in Bine, sestrica in bratec, pa zaradi tega ne moreta prebrati pravljice. Zato se odločita, da bosta črkam predano in pogumno pomagala k ponovni jezikovni slogi. Režiser: Klemen MarkovčičDramaturginja: Vilma Štritof  Tonski mojster: Matjaž MikličAvtor izvirne glasbe: Gregor StrnišaKitara: Uroš Usenik, DJ: Simon Stojko Falk, klavir in sampler: Gregor Strniša Tehnični asistent: Sandi Zgonc Ana - Barbara CerarBine - Saša TabakovićMama - Maja SeverOče - Zvone HribarZdravnica Slovnica - Marijana Breceljdr. Slovar - Andrej NahtigalČrka A - Aljaž JovanovićČrka O - Nina ValičZbor soglasnikov, samoglasnikov in črk - Aja Kobe, Gorazd Logar, Maja Sever, Zvone Hribar Produkcija Uredništva igranega programaPosneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2010.

V deželi črk so se črke sprle. Abeceda je čisto ponorela. Ana in Bine, sestrica in bratec, pa zaradi tega ne moreta prebrati pravljice. Zato se odločita, da bosta črkam predano in pogumno pomagala k ponovni jezikovni slogi. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Kitara: Uroš Usenik, DJ: Simon Stojko Falk, klavir in sampler: Gregor Strniša Tehnični asistent: Sandi Zgonc Ana - Barbara Cerar Bine - Saša Tabaković Mama - Maja Sever Oče - Zvone Hribar Zdravnica Slovnica - Marijana Brecelj dr. Slovar - Andrej Nahtigal Črka A - Aljaž Jovanović Črka O - Nina Valič Zbor soglasnikov, samoglasnikov in črk - Aja Kobe, Gorazd Logar, Maja Sever, Zvone Hribar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2010.

Maja Gal Štromar, Gregor Geč: Črkolandija

Igra na zabaven način govori o ukradenem kolesu. Režiser: Marjan MarincTonska mojstrica: Metka RojcAvtor izvirne glasbe: Urban KoderKolo – Miško HočevarJaka Dren – Milan BengerDeklica – Jana OsojnikDečka – Martin Lumber in Iztok ČebularMiličniki – Dušan Škedl, Franjo Kumer in Ludvik PečarKomandir – Franci PresetnikKolesarji – Janez Hočevar, Branko Starič in Franček DrofenikReporter – Milan KalanCirkusant – Tone HomarCirkusantova žena – Mina JerajProdukcija Uredništva igranega programaPosneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1966

Igra na zabaven način govori o ukradenem kolesu. Režiser: Marjan Marinc Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Kolo – Miško Hočevar Jaka Dren – Milan Benger Deklica – Jana Osojnik Dečka – Martin Lumber in Iztok Čebular Miličniki – Dušan Škedl, Franjo Kumer in Ludvik Pečar Komandir – Franci Presetnik Kolesarji – Janez Hočevar, Branko Starič in Franček Drofenik Reporter – Milan Kalan Cirkusant – Tone Homar Cirkusantova žena – Mina Jeraj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1966

Niko Grafenauer: Cin, cin, cin potepin

Slušna pravljica za dobro jutro pripoveduje o zvončku, ki hodi sam po svetu, a bi se sila rad kje ustalil in postal koristen. Ali mu bo uspelo?!Režija in ton: Metka RojcDramaturg: Ervin FritzAvtor izvirne glasbe in korepeticija: Urban KoderAsistentka režije: Daša DovžanTehnični asistent: Martin FlorjančičZvonček – Grega ČušinBetka – Ivanka MežanSpalček – Pavle RavnohribOvčka Binca – Jožica AvbeljPrva ovca – Marinka ŠternDruga ovca – Majda KohekTretja ovca – Maja KončarZvončica – Nataša RalijanProdukcija Uredništva igranega programaPosneto v studiih Radia Slovenija maja 1997.

Slušna pravljica za dobro jutro pripoveduje o zvončku, ki hodi sam po svetu, a bi se sila rad kje ustalil in postal koristen. Ali mu bo uspelo?! Režija in ton: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Avtor izvirne glasbe in korepeticija: Urban Koder Asistentka režije: Daša Dovžan Tehnični asistent: Martin Florjančič Zvonček – Grega Čušin Betka – Ivanka Mežan Spalček – Pavle Ravnohrib Ovčka Binca – Jožica Avbelj Prva ovca – Marinka Štern Druga ovca – Majda Kohek Tretja ovca – Maja Končar Zvončica – Nataša Ralijan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1997.

Irena Androjna: Kaj dela zvonček

Slušna pravljica za dobro jutro pripoveduje o budilki, ki se napoti iskat primernejšega lastnika. Sedanji lastnik z njo namreč prav grdo ravna, mala urica pa je zato na moč huda in ga zapusti. Pojdimo torej na pot skupaj z urico; morda pa le najde novega lastnika, kot si ga želi.Režiserka: Irena GlonarDramaturg: Ervin FritzTonski mojster: Jure CulibergAvtor izvirne glasbe: Urban KoderAsistentka režije: Alenka GrajžarTehnični asistent: Sandi ZgoncBudilka – Polona JuhLastnik – Zvone HribarPotepuh – Zlatko ŠugmanGostilničar – Dare ValičStenska ura – Stanislava BonisegnaMiška – Saša MihelčičMoški – Slavko CerjakMaša – Anja DominkoProdukcija uredništvo iranega programaPosneto v studiih Radia Slovenij oktobra 1999.

Slušna pravljica za dobro jutro pripoveduje o budilki, ki se napoti iskat primernejšega lastnika. Sedanji lastnik z njo namreč prav grdo ravna, mala urica pa je zato na moč huda in ga zapusti. Pojdimo torej na pot skupaj z urico; morda pa le najde novega lastnika, kot si ga želi. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Asistentka režije: Alenka Grajžar Tehnični asistent: Sandi Zgonc Budilka – Polona Juh Lastnik – Zvone Hribar Potepuh – Zlatko Šugman Gostilničar – Dare Valič Stenska ura – Stanislava Bonisegna Miška – Saša Mihelčič Moški – Slavko Cerjak Maša – Anja Dominko Produkcija uredništvo iranega programa Posneto v studiih Radia Slovenij oktobra 1999.

Tomo Kočar: Mala huda urica

Čudežno mizico Jacoba in Wilhelma Grimma, ki se sama pogrne in napolni z vsem mogočim je za radio leta 1954 priredila in zrežirala Rosanda Sajko (1930-2022). To je tudi njena prva režija na Radiu Slovenija, ob nastanku Radia Ljubljana in ena najstarejših iz njegovega arhiva. Ta danes hrani več kot 160 radijskih iger za otroke v režiji Rosande Sajko.Režiserka - Rosanda SajkoPripovedovalec in Oče: Lojze PotokarKrčmar: Tone HomarKoza: Alja TkačevSinovi: Drago Makuc, Slavko Belak in Milan KalanProdukcija Uredništva igranega programaPosneto v studiih Radia Ljubljana avgusta 1954

Čudežno mizico Jacoba in Wilhelma Grimma, ki se sama pogrne in napolni z vsem mogočim je za radio leta 1954 priredila in zrežirala Rosanda Sajko (1930-2022). To je tudi njena prva režija na Radiu Slovenija, ob nastanku Radia Ljubljana in ena najstarejših iz njegovega arhiva. Ta danes hrani več kot 160 radijskih iger za otroke v režiji Rosande Sajko. Režiserka - Rosanda Sajko Pripovedovalec in Oče: Lojze Potokar Krčmar: Tone Homar Koza: Alja Tkačev Sinovi: Drago Makuc, Slavko Belak in Milan Kalan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana avgusta 1954

Jacob in Wilhelm Grimm, Rosanda Sajko: Mizica, pogrni se

Ime švedsko-finske pisateljice verjetno že poznate, če ste brali njeno povest Čarobni klobuk in gledali zgodbe o Muminih, ki si jih je izmislila prav ona. V njeni današnji pripovedi je veliko vznemirljivega in posebnega ...  Režiser je Aleš Jan, dramaturginja Djurdja Flere, tonski mojster: Jože Blagovič, glasbeni opremljevalec pa Marjan Vodopivec.  Pripovedovalka je Majda Potokar.  Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1972.Veliko čarobnega in veliko zelo resničnega v pomladanski zgodbiIme švedsko-finske pisateljice verjetno že poznate, če ste brali njeno povest Čarobni klobuk, brali in gledali zgodbe o Muminih, ki si jih je izmislila prav ona. V njeni današnji pripovedi je veliko vznemirljivega in posebnega... Režiser Aleš Jan Dramaturginja Djurdja Flere Tonski mojster Jože Blagovič Glasbeni opremljevalec Marjan Vodopivec Pripovedovalka Majda Potokar Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1972

Ime švedsko-finske pisateljice verjetno že poznate, če ste brali njeno povest Čarobni klobuk in gledali zgodbe o Muminih, ki si jih je izmislila prav ona. V njeni današnji pripovedi je veliko vznemirljivega in posebnega ... Režiser je Aleš Jan, dramaturginja Djurdja Flere, tonski mojster: Jože Blagovič, glasbeni opremljevalec pa Marjan Vodopivec. Pripovedovalka je Majda Potokar. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1972.Veliko čarobnega in veliko zelo resničnega v pomladanski zgodbiIme švedsko-finske pisateljice verjetno že poznate, če ste brali njeno povest Čarobni klobuk, brali in gledali zgodbe o Muminih, ki si jih je izmislila prav ona. V njeni današnji pripovedi je veliko vznemirljivega in posebnega... Režiser Aleš Jan Dramaturginja Djurdja Flere Tonski mojster Jože Blagovič Glasbeni opremljevalec Marjan Vodopivec Pripovedovalka Majda Potokar Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1972

Tove Jansson: Kdo bo potolažil Bučka, Veliko čarobnega in veliko zelo resničnega v pomladanski zgodbi

Zgodilo se je, da so utihnile vse ptice, še huje, kar izginile so iz dežele. Petru je hudo in sklene zadevo preiskati.   Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar  Peter – Aleš Valič Lojze – Pavle Ravnohrib Papiga – Violeta Tomič Ptice – Maja Sever, Judita Zidar, Nada Bavdaž, Marko Simčič in Lenča Ferenčak  Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija maja 1990    Peter išče ptice, ki so izginileZgodilo se je, da so utihnile vse ptice, še huje, kar izginile so iz dežele. Petru je hudo in sklene zadevo preiskati. Režiserka in tonska mojstrica Metka Rojc Dramaturg Ervin Fritz Glasbeni opremljevalec Marko Stopar Peter Aleš Valič Lojze Pavle Ravnohrib Papiga Violeta Tomič Ptice Maja Sever, Judita Zidar, Nada Bavdaž, Marko Simčič, Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija maja 1990

Zgodilo se je, da so utihnile vse ptice, še huje, kar izginile so iz dežele. Petru je hudo in sklene zadevo preiskati. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturg: Ervin Fritz Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Peter – Aleš Valič Lojze – Pavle Ravnohrib Papiga – Violeta Tomič Ptice – Maja Sever, Judita Zidar, Nada Bavdaž, Marko Simčič in Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija maja 1990 Peter išče ptice, ki so izginileZgodilo se je, da so utihnile vse ptice, še huje, kar izginile so iz dežele. Petru je hudo in sklene zadevo preiskati. Režiserka in tonska mojstrica Metka Rojc Dramaturg Ervin Fritz Glasbeni opremljevalec Marko Stopar Peter Aleš Valič Lojze Pavle Ravnohrib Papiga Violeta Tomič Ptice Maja Sever, Judita Zidar, Nada Bavdaž, Marko Simčič, Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija maja 1990

Milan Kleč: Ptičji frizer

Pravljica sodi med najlepše na svetu. Govori o velikanu, ki ne mara otrok; prežene jih in svoj vrt ogradi z visokim zidom. Pa mu to ne prinese sreče; pri njem se naselijo starka Tišina, tepček Odmev, lenuh Dolgčas, in ko se leto obrne, na njegov vrt ne pride pomlad. No, pa se vse srečno izteče - in to po zaslugi otrok! Igra je bila posneta že pred veliko leti, ampak pravljice so večne in kljubujejo vsem časom.   Režiser: Mirč Kragelj Prevajalec: Ciril Kosmač Prirejevalec: Frane Milčinski Ježek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar  Pripovedovalec - Jože Zupan Drugi igralci - Mila Kačič, Slavo Švajger, Maks Furijan, France Presetnik, Mihaela Novak, Milan Kalan  Posneto v Studiih Radia Slovenija decembra 1959 Velikan ne mara otrok, ogradi svoj vrt, a prav zaradi otrok spozna, da ga je polomilPravljica sodi med najlepše na svetu. Govori o velikanu, ki ne mara otrok; prežene jih in svoj vrt ogradi z visokim zidom. Pa mu to ne prinese sreče; pri njem se naselijo starka Tišina, tepček Odmev, lenuh Dolgčas, in ko se leto obrne, na njegov vrt ne pride pomlad. No, pa se vse srečno izteče - in to po zaslugi otrok! Igra je bila posneta že pred veliko leti, ampak pravljice so večne in kljubujejo vsem časom. Režiser Mirč Kragelj Prevajalec Ciril Kosmač Prirejevalec Frane Milčinski Ježek Tonska mojstrica Ivica Dolinar Pripovedovalec Jože Zupan Drugi igralci Mila Kačič, Slavo Švajger, Maks Furijan, France Presetnik, Mihaela Novak, Milan Kalan Posneto v Studiih Radia Slovenija decembra 1959

Pravljica sodi med najlepše na svetu. Govori o velikanu, ki ne mara otrok; prežene jih in svoj vrt ogradi z visokim zidom. Pa mu to ne prinese sreče; pri njem se naselijo starka Tišina, tepček Odmev, lenuh Dolgčas, in ko se leto obrne, na njegov vrt ne pride pomlad. No, pa se vse srečno izteče - in to po zaslugi otrok! Igra je bila posneta že pred veliko leti, ampak pravljice so večne in kljubujejo vsem časom. Režiser: Mirč Kragelj Prevajalec: Ciril Kosmač Prirejevalec: Frane Milčinski Ježek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Pripovedovalec - Jože Zupan Drugi igralci - Mila Kačič, Slavo Švajger, Maks Furijan, France Presetnik, Mihaela Novak, Milan Kalan Posneto v Studiih Radia Slovenija decembra 1959 Velikan ne mara otrok, ogradi svoj vrt, a prav zaradi otrok spozna, da ga je polomilPravljica sodi med najlepše na svetu. Govori o velikanu, ki ne mara otrok; prežene jih in svoj vrt ogradi z visokim zidom. Pa mu to ne prinese sreče; pri njem se naselijo starka Tišina, tepček Odmev, lenuh Dolgčas, in ko se leto obrne, na njegov vrt ne pride pomlad. No, pa se vse srečno izteče - in to po zaslugi otrok! Igra je bila posneta že pred veliko leti, ampak pravljice so večne in kljubujejo vsem časom. Režiser Mirč Kragelj Prevajalec Ciril Kosmač Prirejevalec Frane Milčinski Ježek Tonska mojstrica Ivica Dolinar Pripovedovalec Jože Zupan Drugi igralci Mila Kačič, Slavo Švajger, Maks Furijan, France Presetnik, Mihaela Novak, Milan Kalan Posneto v Studiih Radia Slovenija decembra 1959

Oscar Wilde: Sebični velikan

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.

Besedilo te radijske igre za otroke je na natečaju radijskih iger za otroke leta 1974 prejelo prvo nagrado. Osrednja misel te zabavne igre je, naj smeh premaga pretirano resnobo in mrkost – to misel pa izražajo v igri prav otroci, takšni, kakršni so otroci po vsem svetu.   Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Izvajalci glasbe: Pevski zbor Silve Krašovec  Predsednik – Jurij Souček Podpredsednik – Zlatko Šugman Stražar – Janez Hočevar Ječar – Milan Kalan Rabelj – Jože Zupan Bibolog – Branko Miklavc  Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1974.Hudomušna igrica  o smehu, ki premaga resnobnostBesedilo te radijske igre za otroke je na natečaju radijskih iger za otroke leta 1974 prejela prvo nagrado. Njena osrednja misel je, naj smeh premaga pretirano resnobo in mrkost – to misel pa izražajo v igri prav otroci, takšni, kakršni so otroci po vsem svetu. Režiserka Rosanda Sajko Dramaturginja Djurdja Flere Tonska mojstrica Metka Rojc Avtor izvirne glasbe Urban Koder Izvajalci glasbe Pevski zbor Silve Krašovec Predsednik Jurij Souček Podpredsednik Zlatko Šugman Stražar Janez Hočevar Ječar Milan Kalan Rabelj Jože Zupan Bibolog Branko Miklavc Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1974

Besedilo te radijske igre za otroke je na natečaju radijskih iger za otroke leta 1974 prejelo prvo nagrado. Osrednja misel te zabavne igre je, naj smeh premaga pretirano resnobo in mrkost – to misel pa izražajo v igri prav otroci, takšni, kakršni so otroci po vsem svetu. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Izvajalci glasbe: Pevski zbor Silve Krašovec Predsednik – Jurij Souček Podpredsednik – Zlatko Šugman Stražar – Janez Hočevar Ječar – Milan Kalan Rabelj – Jože Zupan Bibolog – Branko Miklavc Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1974.Hudomušna igrica o smehu, ki premaga resnobnostBesedilo te radijske igre za otroke je na natečaju radijskih iger za otroke leta 1974 prejela prvo nagrado. Njena osrednja misel je, naj smeh premaga pretirano resnobo in mrkost – to misel pa izražajo v igri prav otroci, takšni, kakršni so otroci po vsem svetu. Režiserka Rosanda Sajko Dramaturginja Djurdja Flere Tonska mojstrica Metka Rojc Avtor izvirne glasbe Urban Koder Izvajalci glasbe Pevski zbor Silve Krašovec Predsednik Jurij Souček Podpredsednik Zlatko Šugman Stražar Janez Hočevar Ječar Milan Kalan Rabelj Jože Zupan Bibolog Branko Miklavc Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1974

Frane Puntar: Biba leze, biba gre

Zgodba pripoveduje o tem, kako je pisatelj, ko je bil še pastirček, prvič praznoval delavski praznik. Igra je prežeta z veliko vero v prihodnost, zavzetostjo in otroško naivnostjo podeželskega fantiča, ki je živel v naravi, pasel čredo in počasi spoznaval širši zunanji svet.  Režiserka in tonska mojstrica je bila Metka Rojc, dramaturg Ervin Fritz, glasbeni opremljevalec pa Marko Stopar.  Pripovedoval je Aleš Valič. Drugi igralci so bili Ivanka Mežan, Miha Baloh, Kaja Deskovič in Sebastijan Kerše.  Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v Studiih Radia Slovenija aprila 1985. Kako je pisatelj prvič praznoval prvi maj, ko je bil še pastirčekZgodba pripoveduje o tem, kako je pisatelj, ko je bil še pastirček, prvič praznoval delavski praznik. Igra je prežeta z obilico vere v prihodnost, zavzetosti in otroške naivnosti podeželskega fantiča, ki je živel v naravi, pasel čredo in počasi spoznaval širši zunanji svet. Režiserka in tonska mojstrica Metka Rojc Dramaturg Ervin Fritz Glasbeni opremljevalec Marko Stopar Pripovedovalec Aleš Valič Drugi igralci Ivanka Mežan, Miha Baloh, Kaja Deskovič, Sebastijan Kerše Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija aprila 1985

Zgodba pripoveduje o tem, kako je pisatelj, ko je bil še pastirček, prvič praznoval delavski praznik. Igra je prežeta z veliko vero v prihodnost, zavzetostjo in otroško naivnostjo podeželskega fantiča, ki je živel v naravi, pasel čredo in počasi spoznaval širši zunanji svet. Režiserka in tonska mojstrica je bila Metka Rojc, dramaturg Ervin Fritz, glasbeni opremljevalec pa Marko Stopar. Pripovedoval je Aleš Valič. Drugi igralci so bili Ivanka Mežan, Miha Baloh, Kaja Deskovič in Sebastijan Kerše. Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v Studiih Radia Slovenija aprila 1985. Kako je pisatelj prvič praznoval prvi maj, ko je bil še pastirčekZgodba pripoveduje o tem, kako je pisatelj, ko je bil še pastirček, prvič praznoval delavski praznik. Igra je prežeta z obilico vere v prihodnost, zavzetosti in otroške naivnosti podeželskega fantiča, ki je živel v naravi, pasel čredo in počasi spoznaval širši zunanji svet. Režiserka in tonska mojstrica Metka Rojc Dramaturg Ervin Fritz Glasbeni opremljevalec Marko Stopar Pripovedovalec Aleš Valič Drugi igralci Ivanka Mežan, Miha Baloh, Kaja Deskovič, Sebastijan Kerše Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija aprila 1985

Prežihov Voranc: Prvi maj

Znana zgodba pripoveduje o ubogi deklici, ki ima hudobno mačeho. Ta mačeha jo hudo trpinči, pri tem jo ponižujeta še njeni polsestri, deklica pa je na na koncu poplačana za svoje trpljenje in vendarle postane kraljica.   Režiser: Jože Valentič Prirejevalec: Matjaž Loboda Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtorica izvirna glasbe in glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc  Pepelka - Polona Juh Pepelkina mama - Stannia Boninsegna Mačeha - Saša Pavček Prva sestra - Milena Janežič Druga sestra - Vesna Maher Pepelkin oče - Brane Završan Princ - Robert Waltl Kralj - Iztok Jereb Dvorni norec - Bojan Emeršič Golobica - Barbara Jakopič Glasnik - Andrej Šmuc Glasovi - Primož Likar, Nina Gorenc, Helena Mugerle, Sebastijan Savnik, Filipina Jerman, Andrej Šmuc  Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1996.Priredba znane Grimmove pravljice o ubogi Pepelki, ki na koncu postane kraljicaZnana zgodba pripoveduje o ubogi deklici, ki ima hudobno mačeho. Ta mačeha jo hudo trpinči, pri tem jo ponižujeta še njeni polsestri, deklica pa je na na koncu poplačana za svoje trpljenje in vendarle postane kraljica. Režiser Jože Valentič Prirejevalec Matjaž Loboda Dramaturg Ervin Fritz Tonska mojstrica Metka Rojc Avtorica izvirna glasbe in glasbena oblikovalka Cvetka Bevc Pepelka Polona Juh Pepelkina mama Stannia Boninsegna Mačeha Saša Pavček Prva sestra Milena Janežič Druga sestra Vesna Maher Pepelkin oče Brane Završan Princ Robert Waltl Kralj Iztok Jereb Dvorni norec Bojan Emeršič Golobica Barbara Jakopič Glasnik Andrej Šmuc Glasovi Primož Likar, Nina Gorenc, Helena Mugerle, Sebastijan Savnik, Filipina Jerman, Andrej Šmuc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1996

Znana zgodba pripoveduje o ubogi deklici, ki ima hudobno mačeho. Ta mačeha jo hudo trpinči, pri tem jo ponižujeta še njeni polsestri, deklica pa je na na koncu poplačana za svoje trpljenje in vendarle postane kraljica. Režiser: Jože Valentič Prirejevalec: Matjaž Loboda Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtorica izvirna glasbe in glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Pepelka - Polona Juh Pepelkina mama - Stannia Boninsegna Mačeha - Saša Pavček Prva sestra - Milena Janežič Druga sestra - Vesna Maher Pepelkin oče - Brane Završan Princ - Robert Waltl Kralj - Iztok Jereb Dvorni norec - Bojan Emeršič Golobica - Barbara Jakopič Glasnik - Andrej Šmuc Glasovi - Primož Likar, Nina Gorenc, Helena Mugerle, Sebastijan Savnik, Filipina Jerman, Andrej Šmuc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1996.Priredba znane Grimmove pravljice o ubogi Pepelki, ki na koncu postane kraljicaZnana zgodba pripoveduje o ubogi deklici, ki ima hudobno mačeho. Ta mačeha jo hudo trpinči, pri tem jo ponižujeta še njeni polsestri, deklica pa je na na koncu poplačana za svoje trpljenje in vendarle postane kraljica. Režiser Jože Valentič Prirejevalec Matjaž Loboda Dramaturg Ervin Fritz Tonska mojstrica Metka Rojc Avtorica izvirna glasbe in glasbena oblikovalka Cvetka Bevc Pepelka Polona Juh Pepelkina mama Stannia Boninsegna Mačeha Saša Pavček Prva sestra Milena Janežič Druga sestra Vesna Maher Pepelkin oče Brane Završan Princ Robert Waltl Kralj Iztok Jereb Dvorni norec Bojan Emeršič Golobica Barbara Jakopič Glasnik Andrej Šmuc Glasovi Primož Likar, Nina Gorenc, Helena Mugerle, Sebastijan Savnik, Filipina Jerman, Andrej Šmuc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1996

Jakob in Wilhelm Grimm: Pepelka

Zgodbe o pastircih, kakor so se odvijale davno nekoč na paši,  gotovo poznajo vsaj vaši dedki in babice, zdaj pa jih boste tudi vi, če knjige o pastircih ali filma ne poznate. Naj še povemo, da je to ena naših najstarejših radijskih iger za otroke, posneta davnega leta 1957 in da jo je režiral France Kosmač, ki ga sicer bolj poznamo kot slovenskega filmskega režiserja.   Režiser: France Kosmač Tonski mojster: Niko Jeras Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar  Pisatelj - Janez Rohaček Ferjanč - Jana Osojnik Lenart - Mina Jeraj Terezka - Miša Pirnat Matevž - Janko Hočevar Matevževka\t- Marta Pestator in še drugi člani Radijske igralske skupine  Posneto v Studiih Radia Slovenija oktobra 1957Zgode, nezgode in čustveni odnosi med pastirci na pašiZgodbe o pastircih, kakor so se odvijale davno nekoč na paši, gotovo poznajo vsaj vaši dedki in babice, zdaj pa jih boste tudi vi, če knjige o pastircih ali filma ne poznate. Naj še povemo, da je to ena naših najstarejših radijskih iger za otroke, posneta davnega leta 1957 in da režiserja sicer bolj poznamo zaradi njegovih filmov. Režiser France Kosmač Tonski mojster Niko Jeras Glasbeni opremljevalec Marko Stopar Pisatelj Janez Rohaček Ferjanč Jana Osojnik Lenart Mina Jeraj Terezka Miša Pirnat Matevž Janko Hočevar Matevževka Marta Pestator in še drugi člani Radijske igralske skupine Posneto v Studiih Radia Slovenija oktobra 1957

Zgodbe o pastircih, kakor so se odvijale davno nekoč na paši, gotovo poznajo vsaj vaši dedki in babice, zdaj pa jih boste tudi vi, če knjige o pastircih ali filma ne poznate. Naj še povemo, da je to ena naših najstarejših radijskih iger za otroke, posneta davnega leta 1957 in da jo je režiral France Kosmač, ki ga sicer bolj poznamo kot slovenskega filmskega režiserja. Režiser: France Kosmač Tonski mojster: Niko Jeras Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Pisatelj - Janez Rohaček Ferjanč - Jana Osojnik Lenart - Mina Jeraj Terezka - Miša Pirnat Matevž - Janko Hočevar Matevževka\t- Marta Pestator in še drugi člani Radijske igralske skupine Posneto v Studiih Radia Slovenija oktobra 1957Zgode, nezgode in čustveni odnosi med pastirci na pašiZgodbe o pastircih, kakor so se odvijale davno nekoč na paši, gotovo poznajo vsaj vaši dedki in babice, zdaj pa jih boste tudi vi, če knjige o pastircih ali filma ne poznate. Naj še povemo, da je to ena naših najstarejših radijskih iger za otroke, posneta davnega leta 1957 in da režiserja sicer bolj poznamo zaradi njegovih filmov. Režiser France Kosmač Tonski mojster Niko Jeras Glasbeni opremljevalec Marko Stopar Pisatelj Janez Rohaček Ferjanč Jana Osojnik Lenart Mina Jeraj Terezka Miša Pirnat Matevž Janko Hočevar Matevževka Marta Pestator in še drugi člani Radijske igralske skupine Posneto v Studiih Radia Slovenija oktobra 1957

France Bevk: Pastirci

Zgodba pripoveduje o fantku Maticu, ki ima kar preveč želja. Mamica mu noče kupiti vsega, kar si Matic izmisli. Zato Matic sklene, da si bo pomagal sam in prišel sam do denarja, in sicer z beračenjem.Režiserka: Elza RituperDramaturg: Ervin FritzTonski mojster: Miro MarinšekGlasbena opremljevalka: Cvetka BevcMatic - Gregor KocjančičMatičeva mamica  - Dragica PotočnjakMatičev očka - Zvone HribarKatarina - Adrijana MiheličStarejša gospa - Majda GrbacŠofer - Ivan RupnikPolicaj - Sandi PavlinFanta - Matevž Koršič, Matic KocjančičUredništvo igranega programaPosneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2001

Zgodba pripoveduje o fantku Maticu, ki ima kar preveč želja. Mamica mu noče kupiti vsega, kar si Matic izmisli. Zato Matic sklene, da si bo pomagal sam in prišel sam do denarja, in sicer z beračenjem. Režiserka: Elza Rituper Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Matic - Gregor Kocjančič Matičeva mamica - Dragica Potočnjak Matičev očka - Zvone Hribar Katarina - Adrijana Mihelič Starejša gospa - Majda Grbac Šofer - Ivan Rupnik Policaj - Sandi Pavlin Fanta - Matevž Koršič, Matic Kocjančič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2001

Dragica Potočnjak: Ciganček

Igra pripoveduje o navadah v čudežni in precej vetrovni deželi in kaj se je v njej pripetilo poldrugemu Martinu.   Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak  Napovedovalec - Boris Juh Poldrugi Martin - Zvone Hribar Trgovec z debelim glasom - Dare Valič Trgovka s tankim glasom - Vera Per Možakar - Evgen Car Vremenar - Branko Grubar Blagajničarka - Marijana Brecelj Prvi tekmovalec - Jože Mraz Drugi tekmovalec - Evgen Car Gledalec - Marko Simčič Kralj - Božo Vovk Beli kraljevič - Marko Simčič Črni kraljevič - Jože Mraz Bistra - Marjana Brecelj Pevka - Mia Žnidarič  Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1989 V čudežni deželi vetrnic se mora poldrugi Martin naučiti čisto drugačna pravila, kot jih je vajenIgra pripoveduje o navadah v čudežni in precej vetrovni deželi in kaj se je v njej pripetilo poldrugemu Martinu. Režiser Gregor Tozon Dramaturg Ervin Fritz Tonski mojster Staš Janež Avtor izvirne glasbe Borut Lesjak Napovedovalec Boris Juh Poldrugi Martin Zvone Hribar Trgovec z debelim glasom Dare Valič Trgovka s tankim glasom Vera Per Možakar Evgen Car Vremenar Branko Grubar Blagajničarka Marijana Brecelj Prvi tekmovalec Jože Mraz Drugi tekmovalec Evgen Car Gledalec Marko Simčič Kralj Božo Vovk Beli kraljevič Marko Simčič Črni kraljevič Jože Mraz Bistra Marijana Brecelj Pevka Mia Žnidarič Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1989

Igra pripoveduje o navadah v čudežni in precej vetrovni deželi in kaj se je v njej pripetilo poldrugemu Martinu. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak Napovedovalec - Boris Juh Poldrugi Martin - Zvone Hribar Trgovec z debelim glasom - Dare Valič Trgovka s tankim glasom - Vera Per Možakar - Evgen Car Vremenar - Branko Grubar Blagajničarka - Marijana Brecelj Prvi tekmovalec - Jože Mraz Drugi tekmovalec - Evgen Car Gledalec - Marko Simčič Kralj - Božo Vovk Beli kraljevič - Marko Simčič Črni kraljevič - Jože Mraz Bistra - Marjana Brecelj Pevka - Mia Žnidarič Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1989 V čudežni deželi vetrnic se mora poldrugi Martin naučiti čisto drugačna pravila, kot jih je vajenIgra pripoveduje o navadah v čudežni in precej vetrovni deželi in kaj se je v njej pripetilo poldrugemu Martinu. Režiser Gregor Tozon Dramaturg Ervin Fritz Tonski mojster Staš Janež Avtor izvirne glasbe Borut Lesjak Napovedovalec Boris Juh Poldrugi Martin Zvone Hribar Trgovec z debelim glasom Dare Valič Trgovka s tankim glasom Vera Per Možakar Evgen Car Vremenar Branko Grubar Blagajničarka Marijana Brecelj Prvi tekmovalec Jože Mraz Drugi tekmovalec Evgen Car Gledalec Marko Simčič Kralj Božo Vovk Beli kraljevič Marko Simčič Črni kraljevič Jože Mraz Bistra Marijana Brecelj Pevka Mia Žnidarič Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1989

Žarko Petan: Dežela vetrnic

Smiljan Rozman, plodovit, danes nekoliko pozabljen avtor, rojen leta 1927, od tega sveta se je poslovil leta 2007, je ustvarjal v različnih žanrih, ne le literarnih, pač pa tudi medijskih žanrih. Ob romanih, novelah, črticah in humoreskah posebno mesto v njegovem opusu pripada delom za otroke in mladostnike. Te je skrbno prilagajal njihovi stopnji osebnostnega razvoja, hkrati pa je z zanj značilnim humorjem in življenjskim optimizmom vanje kot nevsiljiv razmislek vpletal tudi pretanjeno družbeno kritiko. Tako ta dela ponujajo večplastno razumevanje pravljične materije in so prav zato nadčasovne in transgeneracijske. Avtor cikla, režiser Klemen Markovčič, je v tokratni pravljični krog umestil štiri raznovrstne zvočne pravljice, nastale po Rozmanovih predlogah. Naše življenje je polno najrazličnejših srečanj z avtomati vseh vrst in vsak je po svoje zanimiv. Pa vendar takšnega avtomata, o kakršnem  govori tokratna slušna igra Avtomat, gotovo še ni srečal nihče.   Režiser: Marjan Marinc Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder  Kralj – Pavle Kovič Minister Klement – Jože Zupan Kraljična Meta – Alja Tkačev Milan Suhec – Milan Kalan Mojster Janez – Tone Homar Mojster Jaka – Franci Presetnik Stražar Matevž – Ludvik Pečar Policaj – Milan Brezigar  Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana aprila 1967. Cikel radijskih iger Smiljana RozmanaSmiljana Rozman, plodovit, danes nekoliko pozabljen avtor, rojen leta 1927, od tega sveta se je poslovil leta 2007, je ustvarjal v različnih ne le literarnih, pač pa tudi medijskih žanrih. Ob romanih, novelah, črticah in humoreskah posebno mesto v njegovem opusu pripada delom za otroke in mladostnike. Te je skrbno prilagajal njihovi stopnji osebnostnega razvoja, hkrati pa je z zanj značilnim humorjem in življenjskim optimizmom vanje, kot nevsiljiv razmislek, vpletal tudi pretanjeno družbeno kritiko. Tako ta dela ponujajo večplastno razumevanje pravljične materije in so prav zato nadčasovne in transgeneracijske. Avtor cikla, režiser Klemen Markovčič, je v tokratni pravljični krog umestil štiri raznolike zvočne pravljice nastale po Rozmanovih predlogah. Naše življenje je polno najrazličnejših srečanj z avtomati vseh vrst in vsak je po svoje zanimiv. Pa vendar takšnega avtomata, o kakršnem  govori tokratna slušna igra Avtomat, gotovo še ni srečal nihče. Želimo vam, da bi na svet gledali z duhovitostjo in kančkom preudarne kritike, tako kot to spretno uspeva junakom pravljic Smiljana Rozmana. Režiser Marjan Marinc Tonski mojster Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe Urban Koder Kralj Pavle Kovič Minister Klement Jože Zupan Kraljična Meta Alja Tkačev Milan Suhec Milan Kalan Mojster Janez Tone Homar Mojster Jaka Franci Presetnik Stražar Matevž Ludvik Pečar Policaj Milan Brezigar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana aprila 1967

Smiljan Rozman, plodovit, danes nekoliko pozabljen avtor, rojen leta 1927, od tega sveta se je poslovil leta 2007, je ustvarjal v različnih žanrih, ne le literarnih, pač pa tudi medijskih žanrih. Ob romanih, novelah, črticah in humoreskah posebno mesto v njegovem opusu pripada delom za otroke in mladostnike. Te je skrbno prilagajal njihovi stopnji osebnostnega razvoja, hkrati pa je z zanj značilnim humorjem in življenjskim optimizmom vanje kot nevsiljiv razmislek vpletal tudi pretanjeno družbeno kritiko. Tako ta dela ponujajo večplastno razumevanje pravljične materije in so prav zato nadčasovne in transgeneracijske. Avtor cikla, režiser Klemen Markovčič, je v tokratni pravljični krog umestil štiri raznovrstne zvočne pravljice, nastale po Rozmanovih predlogah. Naše življenje je polno najrazličnejših srečanj z avtomati vseh vrst in vsak je po svoje zanimiv. Pa vendar takšnega avtomata, o kakršnem govori tokratna slušna igra Avtomat, gotovo še ni srečal nihče. Režiser: Marjan Marinc Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Kralj – Pavle Kovič Minister Klement – Jože Zupan Kraljična Meta – Alja Tkačev Milan Suhec – Milan Kalan Mojster Janez – Tone Homar Mojster Jaka – Franci Presetnik Stražar Matevž – Ludvik Pečar Policaj – Milan Brezigar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana aprila 1967. Cikel radijskih iger Smiljana Rozmana<blockquote>Smiljana Rozman, plodovit, danes nekoliko pozabljen avtor, rojen leta 1927, od tega sveta se je poslovil leta 2007, je ustvarjal v različnih ne le literarnih, pač pa tudi medijskih žanrih. Ob romanih, novelah, črticah in humoreskah posebno mesto v njegovem opusu pripada delom za otroke in mladostnike. Te je skrbno prilagajal njihovi stopnji osebnostnega razvoja, hkrati pa je z zanj značilnim humorjem in življenjskim optimizmom vanje, kot nevsiljiv razmislek, vpletal tudi pretanjeno družbeno kritiko. Tako ta dela ponujajo večplastno razumevanje pravljične materije in so prav zato nadčasovne in transgeneracijske. Avtor cikla, režiser Klemen Markovčič, je v tokratni pravljični krog umestil štiri raznolike zvočne pravljice nastale po Rozmanovih predlogah.</blockquote> Naše življenje je polno najrazličnejših srečanj z avtomati vseh vrst in vsak je po svoje zanimiv. Pa vendar takšnega avtomata, o kakršnem  govori tokratna slušna igra Avtomat, gotovo še ni srečal nihče. <blockquote>Želimo vam, da bi na svet gledali z duhovitostjo in kančkom preudarne kritike, tako kot to spretno uspeva junakom pravljic Smiljana Rozmana.</blockquote> Režiser Marjan Marinc Tonski mojster Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe Urban Koder Kralj Pavle Kovič Minister Klement Jože Zupan Kraljična Meta Alja Tkačev Milan Suhec Milan Kalan Mojster Janez Tone Homar Mojster Jaka Franci Presetnik Stražar Matevž Ludvik Pečar Policaj Milan Brezigar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana aprila 1967

Smiljan Rozman: Avtomat

Smiljan Rozman, plodovit, danes nekoliko pozabljen avtor, rojen leta 1927, od tega sveta se je poslovil leta 2007, je ustvarjal v različnih ne le literarnih, pač pa tudi medijskih žanrih. Ob romanih, novelah, črticah in humoreskah posebno mesto v njegovem opusu pripada delom za otroke in mladostnike. Te je skrbno prilagajal njihovi stopnji osebnostnega razvoja, hkrati pa je z zanj značilnim humorjem in življenjskim optimizmom vanje, kot nevsiljiv razmislek, vpletal tudi pretanjeno družbeno kritiko. Tako ta dela ponujajo večplastno razumevanje pravljične materije in so prav zato nadčasovne in transgeneracijske. Avtor cikla, režiser Klemen Markovčič, je v tokratni pravljični krog umestil štiri raznovrstne zvočne pravljice, nastale po Rozmanovih predlogah. Most govori o otrocih in o njihovih dogodivščinah z vlaki. Zdi se, da to resnično samosvoje in nadvse posebno prevozno sredstvo ne bo nikoli izgubilo svojega čara.   Režiserka: Maša Slavec Tonska mojstrica: Ivica Dolinar  Špelca – Jelka Gostiša Tine – Branko Starič Lokomotiva – Vera Pantič Stric – Ludvik Pečar Učiteljica – Mara Černe Strojevodja – Jože Zupan Vlakovodja – Marjan Breznik Mati – Marta Pestator Kurjač Matija – Tone Homar Prometnik – Janez Čuk  Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1960. Cikel radijskih iger za otroke Smiljana RozmanaSmiljana Rozman, plodovit, danes nekoliko pozabljen avtor, rojen leta 1927, od tega sveta se je poslovil leta 2007, je ustvarjal v različnih ne le literarnih, pač pa tudi medijskih žanrih. Ob romanih, novelah, črticah in humoreskah posebno mesto v njegovem opusu pripada delom za otroke in mladostnike. Te je skrbno prilagajal njihovi stopnji osebnostnega razvoja, hkrati pa je z zanj značilnim humorjem in življenjskim optimizmom vanje, kot nevsiljiv razmislek, vpletal tudi pretanjeno družbeno kritiko. Tako ta dela ponujajo večplastno razumevanje pravljične materije in so prav zato nadčasovne in transgeneracijske. Avtor cikla, režiser Klemen Markovčič, je v tokratni pravljični krog umestil štiri raznolike zvočne pravljice nastale po Rozmanovih predlogah. Most govori o otrocih in o njihovih dogodivščinah z vlaki. Zdi, da to resnično samosvoje in nadvse posebno prevozno sredstvo ne bo nikoli izgubilo svojega čara. Režiserka Maša Slavec Tonska mojstrica Ivica Dolinar Špelca Jelka Gostiša Tine Branko Starič Lokomotiva Vera Pantič Stric Ludvik Pečar Učiteljica Mara Černe Strojevodja Jože Zupan Vlakovodja Marjan Breznik Mati Marta Pestator Kurjač Matija Tone Homar Prometnik Janez Čuk Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1960

Smiljan Rozman, plodovit, danes nekoliko pozabljen avtor, rojen leta 1927, od tega sveta se je poslovil leta 2007, je ustvarjal v različnih ne le literarnih, pač pa tudi medijskih žanrih. Ob romanih, novelah, črticah in humoreskah posebno mesto v njegovem opusu pripada delom za otroke in mladostnike. Te je skrbno prilagajal njihovi stopnji osebnostnega razvoja, hkrati pa je z zanj značilnim humorjem in življenjskim optimizmom vanje, kot nevsiljiv razmislek, vpletal tudi pretanjeno družbeno kritiko. Tako ta dela ponujajo večplastno razumevanje pravljične materije in so prav zato nadčasovne in transgeneracijske. Avtor cikla, režiser Klemen Markovčič, je v tokratni pravljični krog umestil štiri raznovrstne zvočne pravljice, nastale po Rozmanovih predlogah. Most govori o otrocih in o njihovih dogodivščinah z vlaki. Zdi se, da to resnično samosvoje in nadvse posebno prevozno sredstvo ne bo nikoli izgubilo svojega čara. Režiserka: Maša Slavec Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Špelca – Jelka Gostiša Tine – Branko Starič Lokomotiva – Vera Pantič Stric – Ludvik Pečar Učiteljica – Mara Černe Strojevodja – Jože Zupan Vlakovodja – Marjan Breznik Mati – Marta Pestator Kurjač Matija – Tone Homar Prometnik – Janez Čuk Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1960. Cikel radijskih iger za otroke Smiljana Rozmana<blockquote>Smiljana Rozman, plodovit, danes nekoliko pozabljen avtor, rojen leta 1927, od tega sveta se je poslovil leta 2007, je ustvarjal v različnih ne le literarnih, pač pa tudi medijskih žanrih. Ob romanih, novelah, črticah in humoreskah posebno mesto v njegovem opusu pripada delom za otroke in mladostnike. Te je skrbno prilagajal njihovi stopnji osebnostnega razvoja, hkrati pa je z zanj značilnim humorjem in življenjskim optimizmom vanje, kot nevsiljiv razmislek, vpletal tudi pretanjeno družbeno kritiko. Tako ta dela ponujajo večplastno razumevanje pravljične materije in so prav zato nadčasovne in transgeneracijske. Avtor cikla, režiser Klemen Markovčič, je v tokratni pravljični krog umestil štiri raznolike zvočne pravljice nastale po Rozmanovih predlogah.</blockquote> Most govori o otrocih in o njihovih dogodivščinah z vlaki. Zdi, da to resnično samosvoje in nadvse posebno prevozno sredstvo ne bo nikoli izgubilo svojega čara. Režiserka Maša Slavec Tonska mojstrica Ivica Dolinar Špelca Jelka Gostiša Tine Branko Starič Lokomotiva Vera Pantič Stric Ludvik Pečar Učiteljica Mara Černe Strojevodja Jože Zupan Vlakovodja Marjan Breznik Mati Marta Pestator Kurjač Matija Tone Homar Prometnik Janez Čuk Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1960

Smiljan Rozman: Most

Smiljana Rozman, plodovit, danes nekoliko pozabljen avtor, rojen leta 1927, od tega sveta se je poslovil leta 2007, je ustvarjal v različnih ne le literarnih, pač pa tudi medijskih žanrih. Ob romanih, novelah, črticah in humoreskah posebno mesto v njegovem opusu pripada delom za otroke in mladostnike. Te je skrbno prilagajal njihovi stopnji osebnostnega razvoja, hkrati pa je z zanj značilnim humorjem in življenjskim optimizmom vanje, kot nevsiljiv razmislek, vpletal tudi pretanjeno družbeno kritiko. Tako ta dela ponujajo večplastno razumevanje pravljične materije in so prav zato nadčasovne in transgeneracijske. Avtor cikla, režiser Klemen Markovčič, je v tokratni pravljični krog umestil štiri raznovrstne zvočne pravljice, nastale po Rozmanovih predlogah. Čarobni pisalni strojček nas bo popeljal med kralje in nesmiselne bitke, kakršne so po navadi vse. Toda, če dobro premislimo, potem ko igro slišimo … bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsak korak lahko polepšal tudi ali predvsem današnje življenje.  Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc  Kralj Bum, pozneje Bumbumbum – Stane Sever Kraljevič – Ali Raner Fant – Branko Starič General – Aleksander Valič Pisar – Tone Homar Sel – Tone Slodnjak Pesnik – Janez Albreht 1. podanik – Milan Kalan 2. podanik – France Presetnik 3. podanik – Dušan Škedl Kralj Bumbum – Slavo Švajger Bumbumov general – Franček Drofenik Bumbumov pisar – Hugo Florjančič Kraljična, Bumbumova hčerka – Irena Prosen  Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1963. Cikel radijskih iger za otroke Smiljana RozmanaSmiljana Rozman, plodovit, danes nekoliko pozabljen avtor, rojen leta 1927, od tega sveta se je poslovil leta 2007, je ustvarjal v različnih ne le literarnih, pač pa tudi medijskih žanrih. Ob romanih, novelah, črticah in humoreskah posebno mesto v njegovem opusu pripada delom za otroke in mladostnike. Te je skrbno prilagajal njihovi stopnji osebnostnega razvoja, hkrati pa je z zanj značilnim humorjem in življenjskim optimizmom vanje, kot nevsiljiv razmislek, vpletal tudi pretanjeno družbeno kritiko. Tako ta dela ponujajo večplastno razumevanje pravljične materije in so prav zato nadčasovne in transgeneracijske. Avtor cikla, režiser Klemen Markovčič, je v tokratni pravljični krog umestil štiri raznolike zvočne pravljice nastale po Rozmanovih predlogah. Čarobni pisalni strojček nas popeljal med kralje in nesmiselne bitke, kakršne so po navadi vse. Toda, če dobro premislimo, potem, ko igro slišimo … bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsak korak lahko polepšal tudi ali predvsem današnje življenje. Režiserka Rosanda Sajko Dramaturginja Djurdja Flere Tonska mojstrica Metka Rojc Kralj Bum, pozneje Bumbumbum Stane Sever Kraljevič Ali Raner Fant Branko Starič General Aleksander Valič Pisar Tone Homar Sel Tone Slodnjak Pesnik Janez Albreht 1. podanik Milan Kalan 2. podanik France Presetnik 3. podanik Dušan Škedl Kralj Bumbum Slavo Švajger Bumbumov general Franček Drofenik Bumbumov pisar Hugo Florjančič Kraljična, Bumbumova hčerka Irena Prosen Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1963

Smiljana Rozman, plodovit, danes nekoliko pozabljen avtor, rojen leta 1927, od tega sveta se je poslovil leta 2007, je ustvarjal v različnih ne le literarnih, pač pa tudi medijskih žanrih. Ob romanih, novelah, črticah in humoreskah posebno mesto v njegovem opusu pripada delom za otroke in mladostnike. Te je skrbno prilagajal njihovi stopnji osebnostnega razvoja, hkrati pa je z zanj značilnim humorjem in življenjskim optimizmom vanje, kot nevsiljiv razmislek, vpletal tudi pretanjeno družbeno kritiko. Tako ta dela ponujajo večplastno razumevanje pravljične materije in so prav zato nadčasovne in transgeneracijske. Avtor cikla, režiser Klemen Markovčič, je v tokratni pravljični krog umestil štiri raznovrstne zvočne pravljice, nastale po Rozmanovih predlogah. Čarobni pisalni strojček nas bo popeljal med kralje in nesmiselne bitke, kakršne so po navadi vse. Toda, če dobro premislimo, potem ko igro slišimo … bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsak korak lahko polepšal tudi ali predvsem današnje življenje. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Kralj Bum, pozneje Bumbumbum – Stane Sever Kraljevič – Ali Raner Fant – Branko Starič General – Aleksander Valič Pisar – Tone Homar Sel – Tone Slodnjak Pesnik – Janez Albreht 1. podanik – Milan Kalan 2. podanik – France Presetnik 3. podanik – Dušan Škedl Kralj Bumbum – Slavo Švajger Bumbumov general – Franček Drofenik Bumbumov pisar – Hugo Florjančič Kraljična, Bumbumova hčerka – Irena Prosen Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1963. Cikel radijskih iger za otroke Smiljana Rozmana<blockquote>Smiljana Rozman, plodovit, danes nekoliko pozabljen avtor, rojen leta 1927, od tega sveta se je poslovil leta 2007, je ustvarjal v različnih ne le literarnih, pač pa tudi medijskih žanrih. Ob romanih, novelah, črticah in humoreskah posebno mesto v njegovem opusu pripada delom za otroke in mladostnike. Te je skrbno prilagajal njihovi stopnji osebnostnega razvoja, hkrati pa je z zanj značilnim humorjem in življenjskim optimizmom vanje, kot nevsiljiv razmislek, vpletal tudi pretanjeno družbeno kritiko. Tako ta dela ponujajo večplastno razumevanje pravljične materije in so prav zato nadčasovne in transgeneracijske. Avtor cikla, režiser Klemen Markovčič, je v tokratni pravljični krog umestil štiri raznolike zvočne pravljice nastale po Rozmanovih predlogah.</blockquote> Čarobni pisalni strojček nas popeljal med kralje in nesmiselne bitke, kakršne so po navadi vse. Toda, če dobro premislimo, potem, ko igro slišimo … bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsak korak lahko polepšal tudi ali predvsem današnje življenje. Režiserka Rosanda Sajko Dramaturginja Djurdja Flere Tonska mojstrica Metka Rojc Kralj Bum, pozneje Bumbumbum Stane Sever Kraljevič Ali Raner Fant Branko Starič General Aleksander Valič Pisar Tone Homar Sel Tone Slodnjak Pesnik Janez Albreht 1. podanik Milan Kalan 2. podanik France Presetnik 3. podanik Dušan Škedl Kralj Bumbum Slavo Švajger Bumbumov general Franček Drofenik Bumbumov pisar Hugo Florjančič Kraljična, Bumbumova hčerka Irena Prosen Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1963

Smiljan Rozman: Čarobni pisalni strojček

Smiljan Rozman, plodovit, vendar danes nekoliko pozabljen avtor, rojen leta 1927 (umrl je leta 2007), je ustvarjal v različnih ne le literarnih, pač pa tudi medijskih žanrih. Ob romanih, novelah, črticah in humoreskah posebno mesto v njegovem opusu pripada delom za otroke in mladostnike. Te je skrbno prilagajal njihovi stopnji osebnostnega razvoja, hkrati pa je z zanj značilnim humorjem in življenjskim optimizmom vanje, kot nevsiljiv razmislek, vpletal tudi izostreno družbeno kritiko. Tako ta dela ponujajo večplastno razumevanje pravljične snovi in so prav zato nadčasovna in transgeneracijska. Avtor cikla, režiser Klemen Markovčič, je v tokratni pravljični krog uvrstil štiri raznovrstne zvočne pravljice, nastale po Rozmanovih predlogah. Pri igri Čudežna popevka že po naslovu lahko uganemo, da se bodo v tej slušni igri izpolnjevale vse mogoče in nemogoče želje.  Režiser je Marjan Marinc, dramaturginja Djurdja Flere, tonski mojster Bojan Stopar, avtor izvirne glasbe pa Marjan Vodopivec.  Agato, čarovnikovo hčer, igra Majda Potokar, Feliks, njen sluga, je Janez Hočevar, Klement, upravnik vrtiljaka – Jurij Souček, Tomaž, zaljubljenec, Boris Juh, Tinč, novinar, pa Andrej Nahtigal.  Produkcija uredništva igranega programa. Oddaja je bila posneta v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1972.Cikel radijskih iger za otroke Smiljana RozmanaSmiljana Rozman, plodovit, danes nekoliko pozabljen avtor, rojen leta 1927, od tega sveta pa se je poslovil leta 2007, je ustvarjal v različnih ne le literarnih, pač pa tudi medijskih žanrih. Ob romanih, novelah, črticah in humoreskah posebno mesto v njegovem opusu pripada delom za otroke in mladostnike. Te je skrbno prilagajal njihovi stopnji osebnostnega razvoja, hkrati pa je z zanj značilnim humorjem in življenjskim optimizmom vanje, kot nevsiljiv razmislek, vpletal tudi pretanjeno družbeno kritiko. Tako ta dela ponujajo večplastno razumevanje pravljične snovi in so prav zato nadčasovne in transgeneracijske. Avtor cikla, režiser Klemen Markovčič, je v tokratni pravljični krog umestil štiri raznolike zvočne pravljice, nastale po Rozmanovih predlogah. Pri igri Čudežna popevka pa že po naslovu lahko uganemo, da se bodo v tej slušni igri izpolnjevale vse mogoče in nemogoče želje. Režiser Marjan Marinc Dramaturginja Djurdja Flere Tonski mojster Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe Marjan Vodopivec Agata, čarovnikova hči Majda Potokar Feliks, njen sluga Janez Hočevar Klement, upravnik vrtiljaka Jurij Souček Tomaž, zaljubljenec Boris Juh Tinč, novinar Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1972

Smiljan Rozman, plodovit, vendar danes nekoliko pozabljen avtor, rojen leta 1927 (umrl je leta 2007), je ustvarjal v različnih ne le literarnih, pač pa tudi medijskih žanrih. Ob romanih, novelah, črticah in humoreskah posebno mesto v njegovem opusu pripada delom za otroke in mladostnike. Te je skrbno prilagajal njihovi stopnji osebnostnega razvoja, hkrati pa je z zanj značilnim humorjem in življenjskim optimizmom vanje, kot nevsiljiv razmislek, vpletal tudi izostreno družbeno kritiko. Tako ta dela ponujajo večplastno razumevanje pravljične snovi in so prav zato nadčasovna in transgeneracijska. Avtor cikla, režiser Klemen Markovčič, je v tokratni pravljični krog uvrstil štiri raznovrstne zvočne pravljice, nastale po Rozmanovih predlogah. Pri igri Čudežna popevka že po naslovu lahko uganemo, da se bodo v tej slušni igri izpolnjevale vse mogoče in nemogoče želje. Režiser je Marjan Marinc, dramaturginja Djurdja Flere, tonski mojster Bojan Stopar, avtor izvirne glasbe pa Marjan Vodopivec. Agato, čarovnikovo hčer, igra Majda Potokar, Feliks, njen sluga, je Janez Hočevar, Klement, upravnik vrtiljaka – Jurij Souček, Tomaž, zaljubljenec, Boris Juh, Tinč, novinar, pa Andrej Nahtigal. Produkcija uredništva igranega programa. Oddaja je bila posneta v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1972.Cikel radijskih iger za otroke Smiljana Rozmana<blockquote>Smiljana Rozman, plodovit, danes nekoliko pozabljen avtor, rojen leta 1927, od tega sveta pa se je poslovil leta 2007, je ustvarjal v različnih ne le literarnih, pač pa tudi medijskih žanrih. Ob romanih, novelah, črticah in humoreskah posebno mesto v njegovem opusu pripada delom za otroke in mladostnike. Te je skrbno prilagajal njihovi stopnji osebnostnega razvoja, hkrati pa je z zanj značilnim humorjem in življenjskim optimizmom vanje, kot nevsiljiv razmislek, vpletal tudi pretanjeno družbeno kritiko. Tako ta dela ponujajo večplastno razumevanje pravljične snovi in so prav zato nadčasovne in transgeneracijske. Avtor cikla, režiser Klemen Markovčič, je v tokratni pravljični krog umestil štiri raznolike zvočne pravljice, nastale po Rozmanovih predlogah.</blockquote> Pri igri Čudežna popevka pa že po naslovu lahko uganemo, da se bodo v tej slušni igri izpolnjevale vse mogoče in nemogoče želje. Režiser Marjan Marinc Dramaturginja Djurdja Flere Tonski mojster Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe Marjan Vodopivec Agata, čarovnikova hči Majda Potokar Feliks, njen sluga Janez Hočevar Klement, upravnik vrtiljaka Jurij Souček Tomaž, zaljubljenec Boris Juh Tinč, novinar Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1972

Smiljan Rozman: Čudežna popevka

RIO radijska igra za otroke

The best podcast episodes on non-current politics. Covering topics such as universal basic income, democracy, poverty & justice and more. For anyone interested in learning more about politics that affect that world, not just now, but in the longer term. Add episodes you're interested into your queue below!

Best Non-Current Politics Podcasts

The best philosophy podcast episodes. Asking questions about how to live a better life, what it means to be and do good, to the idea of God. This topic includes episodes that bring about important questions that everyone should be asking themselves. Add episodes you're interested into your queue below!