V Sloveniji od sredine poletja spet deluje klicni center, kjer so prebivalcem na voljo informacije glede covida19. Samo lani, čeprav vmes center ni deloval, so zabeležili več kot 230 tisoč klicev in odgovorili na vsaj toliko vprašanj klicateljev.  Na vladnem klicnem centru za informacije o novem koronavirusu imajo te dni spet več kot tisoč klicev na dan, kar pomeni, da se je negotovost med državljani spet povečala. Katera so najpogostejša vprašanja, s katerimi se na klicni center obračajo državljani? Koliko zmede je med ljudmi povzročilo skrajšanje obdobja izolacije po okužbi z desetih na sedem dni? Kdaj prebolevniki lahko pridobijo QR-kodo? Prvega februarja bo potrdilu o cepljenju proti covidu-19 veljavnost potekla po 270 dneh – kaj to pomeni za tiste, ki so cepljeni samo dvakrat? Nanje odgovarja državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Franc Vindišar.  "Največ vprašanj je vezanih na aktualno problematiko – na izolacije in karantene. Namreč vedeti moramo, da je število okuženih ljudi s koronavirusom ta hip izjemno visoko, dnevna številka gre daleč čez tisoč."

V Sloveniji od sredine poletja spet deluje klicni center, kjer so prebivalcem na voljo informacije glede covida19. Samo lani, čeprav vmes center ni deloval, so zabeležili več kot 230 tisoč klicev in odgovorili na vsaj toliko vprašanj klicateljev. Na vladnem klicnem centru za informacije o novem koronavirusu imajo te dni spet več kot tisoč klicev na dan, kar pomeni, da se je negotovost med državljani spet povečala. Katera so najpogostejša vprašanja, s katerimi se na klicni center obračajo državljani? Koliko zmede je med ljudmi povzročilo skrajšanje obdobja izolacije po okužbi z desetih na sedem dni? Kdaj prebolevniki lahko pridobijo QR-kodo? Prvega februarja bo potrdilu o cepljenju proti covidu-19 veljavnost potekla po 270 dneh – kaj to pomeni za tiste, ki so cepljeni samo dvakrat? Nanje odgovarja državni sekretar na <a href="https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/" rel="nofollow" target="_blank">Ministrstvu za zdravje</a> Franc Vindišar. <blockquote> "Največ vprašanj je vezanih na aktualno problematiko – na izolacije in karantene. Namreč vedeti moramo, da je število okuženih ljudi s koronavirusom ta hip izjemno visoko, dnevna številka gre daleč čez tisoč."</blockquote>

Vse večja negotovost ob spreminjanju korona pravil

Poišči čestitko!

Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.10. septembra so na Danskem odpravili vse ukrepe proti covidu-19 in razglasili, da covid-19 pri njih ni več bolezen, nevarna za družbo. Svet je obšel posnetek polnega koncerta, kjer so obiskovalci uživali brez mask in brez razdalje. Mimoidoči na koebenhavenskih ulicah so bili septembra opazno zadovoljni.  Septembrska reportaža z Danske: kaj pomenijo dobri ukrepi, zakaj so se jih držali, kako so prišli do skupnostnega razmišljanja in zakaj tako zelo zaupajo odločevalcem pri upravljanju z epidemijo?  Danska je v zadnjih tednih visoko na lestvici po dnevnih okužbah. Njihovo sedemdnevno povprečje na milijon prebivalcev je 1.600 primerov. Znova pa so vzpostavili ukrepe. Profesor Michael Bang Peterson, politolog in direktor velikega raziskovalnega projekta, ki spremlja družbene učinke covida-19, pravi, da je zdaj Danska v delnem zaprtju. Že novembra so se vrnili tako imenovani koronski potni listi ali PCT-pogoj po slovensko. Ukrepe so zaradi širjenja okužb pozneje še zaostrovali. Še posebno decembra, ko so odkrili tudi omikron. Zdaj so zaustavljene vse kulturne dejavnosti, javne uslužbence so nagovorili, naj delajo od doma, šole so uvedle predčasne božične počitnice, v javnih prostorih so znova uvedli maske. Eden izmed dejavnikov pri danski zgodbi o visoki precepljenosti, zaupanju vladi in upoštevanju drugih ukrepov je bila – dobra in transparentna komunikacija z državljani. Kako so jim, potem ko so se Danci skoraj vrnili v staro normalnost, potem sporočili, da je spet čas za nove ukrepe? "Ob pojavu omikrona je vlada še posebej začela spodbujati cepljenje s poživitvenim odmerkom. Zdaj je približno tretjina danskih prebivalcev že prejela poživitveni odmerek. To za zdaj zagotavlja nizke številke ljudi v bolnišnicah."  "Večinoma so ljudje pripravljeni na uvedbo novih ukrepov in zaostritev. Po naših podatkih so ljudje pri ukrepih pripravljeni celo iti dlje, kot pa je vlada priporočila."

Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani. 10. septembra so na Danskem odpravili vse ukrepe proti covidu-19 in razglasili, da covid-19 pri njih ni več bolezen, nevarna za družbo. Svet je obšel posnetek polnega koncerta, kjer so obiskovalci uživali brez mask in brez razdalje. Mimoidoči na koebenhavenskih ulicah so bili septembra opazno zadovoljni. <blockquote> <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/09/vroci-mikrofon-320/" rel="nofollow" target="_blank">Septembrska reportaža z Danske</a>: kaj pomenijo dobri ukrepi, zakaj so se jih držali, kako so prišli do skupnostnega razmišljanja in zakaj tako zelo zaupajo odločevalcem pri upravljanju z epidemijo? </blockquote> Danska je v zadnjih tednih visoko na lestvici po dnevnih okužbah. Njihovo sedemdnevno povprečje na milijon prebivalcev je 1.600 primerov. Znova pa so vzpostavili ukrepe. Profesor <a href="https://twitter.com/M_B_Petersen" rel="nofollow" target="_blank">Michael Bang Peterson</a>, <a href="https://pure.au.dk/portal/en/michael@ps.au.dk" rel="nofollow" target="_blank">politolog</a> in direktor velikega raziskovalnega <a href="https://hope-project.dk/" rel="nofollow" target="_blank">projekta</a>, ki spremlja družbene učinke covida-19, pravi, da je zdaj Danska v delnem zaprtju. Že novembra so se vrnili tako imenovani koronski potni listi ali PCT-pogoj po slovensko. Ukrepe so zaradi širjenja okužb pozneje še zaostrovali. Še posebno decembra, ko so odkrili tudi omikron. Zdaj so zaustavljene vse kulturne dejavnosti, javne uslužbence so nagovorili, naj delajo od doma, šole so uvedle predčasne božične počitnice, v javnih prostorih so znova uvedli maske. Eden izmed dejavnikov pri danski zgodbi o visoki precepljenosti, zaupanju vladi in upoštevanju drugih ukrepov je bila – dobra in transparentna komunikacija z državljani. Kako so jim, potem ko so se Danci skoraj vrnili v staro normalnost, potem sporočili, da je spet čas za nove ukrepe? "Ob pojavu omikrona je vlada še posebej začela spodbujati cepljenje s poživitvenim odmerkom. Zdaj je približno tretjina danskih prebivalcev že prejela poživitveni odmerek. To za zdaj zagotavlja nizke številke ljudi v bolnišnicah." <blockquote> "Večinoma so ljudje pripravljeni na uvedbo novih ukrepov in zaostritev. Po naših podatkih so ljudje pri ukrepih pripravljeni celo iti dlje, kot pa je vlada priporočila."</blockquote>

prof. Michael Bang Petersen: Komunikacija je ključna, če želimo iz pandemije priti v dobri formi

Ves čas skoraj dveletne epidemije so med tistimi, ki pomagajo, tudi prostovoljci Rdečega križa. Številni so se v tem času odzvali na pozive bolnišnic in domov za starejše, ko so ti potrebovali dodatno pomoč pri obvladovanju razmer. Mateja Brežan je zbrala zgodbe treh Primorcev, ki so se s covidom in vsem, kar je povzročil, srečali v prvih vrstah.

"Tisti, ki zanikajo ta virus, preprosto ne razumejo."

Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, kažejo izsledki britanske študije. Pogovarjali smo se soavtorico študije.Pred tedni je v znanstveni reviji The Lancet Infectious Diseases izšla raziskava britanske znanstvene skupine o širjenju koronavirusa znotraj skupnega gospodinjstva. Gre za zelo zanimive in pomembne izsledke, saj se z okužbami znotraj gospodinjstev srečujejo tako cepljeni kot necepljeni. Pogovarjali smo se s soavtorico študije, infektologinjo dr. Aniko Singanayagam z Imperial College London. Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, ugotavlja študija, izvedena na 440 britanskih gospodinjstih. Ko imajo cepljeni največjo virusno obremenitev so podobno kužni kot necepljeni, a se njihova kužnost hitreje zmanjša kot pri necepljenih.  "Potrdili smo, da če živiš v gospodinjstvu, kjer je se je pojavil primer covida, še vedno obstaja tveganje, da se okužiš, tudi če si polno cepljen."  Ugotovitve študije torej pojasnijo, zakaj se delta različica tako hitro širi po gospodinjstvih tudi med cepljenimi posamezniki, ki pa so vendarle mnogo bolj zaščiteni in imajo tudi lažji potek bolezni kot necepljeni ter tudi manj širijo virus ob krajših stikih, posebej poudarja sogovornica.

Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, kažejo izsledki britanske študije. Pogovarjali smo se soavtorico študije. Pred tedni je v znanstveni reviji The Lancet Infectious Diseases izšla <a href="https://www.thelancet.com/journals/laninf/article/PIIS1473-3099(21)00648-4/fulltext" rel="nofollow" target="_blank">raziskava britanske znanstvene skupine o širjenju koronavirusa znotraj skupnega gospodinjstva</a>. Gre za zelo zanimive in pomembne izsledke, saj se z okužbami znotraj gospodinjstev srečujejo tako cepljeni kot necepljeni. Pogovarjali smo se s soavtorico študije, infektologinjo dr. <a href="https://www.imperial.ac.uk/people/anika.singanayagam" rel="nofollow" target="_blank">Aniko Singanayagam</a> z Imperial College London. Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, ugotavlja študija, izvedena na 440 britanskih gospodinjstih. Ko imajo cepljeni največjo virusno obremenitev so podobno kužni kot necepljeni, a se njihova kužnost hitreje zmanjša kot pri necepljenih. <blockquote> "Potrdili smo, da če živiš v gospodinjstvu, kjer je se je pojavil primer covida, še vedno obstaja tveganje, da se okužiš, tudi če si polno cepljen." </blockquote> Ugotovitve študije torej pojasnijo, zakaj se delta različica tako hitro širi po gospodinjstvih tudi med cepljenimi posamezniki, ki pa so vendarle mnogo bolj zaščiteni in imajo tudi lažji potek bolezni kot necepljeni ter tudi manj širijo virus ob krajših stikih, posebej poudarja sogovornica.

Širjenje koronavirusa v gospodinjstvih

Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi. Zelo naglo porašča število pacientov, ki potrebujejo intenzivno terapijo. V glavnem so to pacienti, ki so že bili hospitalizirani na drugih oddelkih. Vsak dan na intenzivni oddelek sprejmemo 6-8 novih pacientov, kar je zelo težka obremenitev za kader v naši ustanovi.  Epidemija v tem trenutku kaže porast v podravski regiji, posavski regiji in jugovzhodni Sloveniji, medtem ko v drugih regijah prihaja do stagnacije, morda celo do minimalnega upada. V Mariboru številke močno rastejo, prav tako so polne ptujska, celjska in murskosoboška bolnišnica.  Pred epidemijo je bilo v Sloveniji na voljo 230 postelj za intenzivno terapijo, sedaj je polnih 230+285, kar je obremenitev, ki je ne more zdržati noben sistem. Bolnike lahko namestimo še v operacijske dvorane in improvizirane prostore brez ustreznega kadra, ampak tega si seveda ne želimo.

Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi. <blockquote> Zelo naglo porašča število pacientov, ki potrebujejo intenzivno terapijo. V glavnem so to pacienti, ki so že bili hospitalizirani na drugih oddelkih. Vsak dan na intenzivni oddelek sprejmemo 6-8 novih pacientov, kar je zelo težka obremenitev za kader v naši ustanovi. </blockquote> Epidemija v tem trenutku kaže porast v podravski regiji, posavski regiji in jugovzhodni Sloveniji, medtem ko v drugih regijah prihaja do stagnacije, morda celo do minimalnega upada. V Mariboru številke močno rastejo, prav tako so polne ptujska, celjska in murskosoboška bolnišnica. <blockquote> Pred epidemijo je bilo v Sloveniji na voljo 230 postelj za intenzivno terapijo, sedaj je polnih 230+285, kar je obremenitev, ki je ne more zdržati noben sistem. Bolnike lahko namestimo še v operacijske dvorane in improvizirane prostore brez ustreznega kadra, ampak tega si seveda ne želimo.</blockquote>

Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor

Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let.V Sloveniji že dober mesec vztrajajo zaostrene epidemične razmere, ki se zaradi nizke, le 54-odstotne precepljenosti prebivalstva ne izboljšujejo. Maja Stepančič je prejšnji četrtek obiskala intenzivni oddelek ljubljanskega kliničnega centra, kjer je, kot boste slišali, stanje zelo resno, kljub težkemu delu v zahtevnih pogojih pa je zdravstveno osebje prijazno, srčno in predvsem osredotočeno, da oskrbi čim več bolnikov. Na dan obiska se je v celotnem UKC-ju zdravilo 66 bolnikov na intenzivni terapiji, v diagnostično-terapevtski službi oziroma DTS-u, ki je bil lani prigrajen UKC Ljubljana in urejen ravno za covidne bolnike, je bilo na intenzivnem oddelku hospitaliziranih 51 pacientov, prazne so bile le še tri postelje.  Sogovorniki: Janja Perme Hajdinjak, nadzorna medicinska sestra v enoti intenzivne terapije, Gašper Bombač in Anže Jerina, z anestezije premeščena zdravstvenika, diplomirani zdravstvenik Andrej Trobec, medicinska sestra Lili Cerjak, premeščena iz kirurškega bloka, in pacienti na covidnem oddelku: Andrej, Andrej, Slobodan in Ivana.

Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let. V Sloveniji že dober mesec vztrajajo zaostrene epidemične razmere, ki se zaradi nizke, le 54-odstotne precepljenosti prebivalstva ne izboljšujejo. Maja Stepančič je prejšnji četrtek obiskala intenzivni oddelek ljubljanskega kliničnega centra, kjer je, kot boste slišali, stanje zelo resno, kljub težkemu delu v zahtevnih pogojih pa je zdravstveno osebje prijazno, srčno in predvsem osredotočeno, da oskrbi čim več bolnikov. Na dan obiska se je v celotnem UKC-ju zdravilo 66 bolnikov na intenzivni terapiji, v diagnostično-terapevtski službi oziroma DTS-u, ki je bil lani prigrajen UKC Ljubljana in urejen ravno za covidne bolnike, je bilo na intenzivnem oddelku hospitaliziranih 51 pacientov, prazne so bile le še tri postelje. <blockquote> Sogovorniki: Janja Perme Hajdinjak, nadzorna medicinska sestra v enoti intenzivne terapije, Gašper Bombač in Anže Jerina, z anestezije premeščena zdravstvenika, diplomirani zdravstvenik Andrej Trobec, medicinska sestra Lili Cerjak, premeščena iz kirurškega bloka, in pacienti na covidnem oddelku: Andrej, Andrej, Slobodan in Ivana.</blockquote>

Reportaža s covidnega intenzivnega oddelka: "Upajmo, da bo prej konec epidemije kot naše volje do dela!"

Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok.V primeru letošnjega jesenskega vala v Baltskih državah vidimo zelo hiter padec zaznanih potrjenih primerov. Pri nas so številke še zmeraj visoke, zdravstveni sistem je pod pritiskom. "Ko smo prvič razglasili epidemijo, smo imeli 133 okuženih, drugič nekaj čez 7000 okuženih, zdaj, ko epidemije uradno ni, imamo več kot 45.000 aktivnih potrjenih primerov," pove biologinja in komunikatorka znanosti dr. Zarja Muršič.   "WHO ocenjuje, da država virus obvladuje, če je delež pozitivnih testov pod petimi odstotki. Kar je nad tem odstotkom, pomeni, da ni nadzora nad širjenjem. Pri nas je trenutno vsak drugi izvid testa pozitiven."  Kako je pravzaprav še mogoče ukrepati, je absolutno upoštevanje pogoja PCT tisto, ki nas lahko pripelje na zeleno vejo?  "Ne poznam raziskav, ki bi popolno zaprtje enačili s preverjanjem in izpolnjevanjem pogoja PCT. Če pogoj izpolnjujemo, imamo lahko še vedno fizične stike z veliko različnimi osebami. Ravno pri teh stikih pa se tudi širi virus."  Veliko raziskav PCT povezuje z mehkim prehodom v obvezno cepljenje. Za tem je predpostavka, da redno testiranje postane nadležno in se ljudje tudi zaradi tega odločijo za cepljenje. "Kot vidimo pri nas in v Nemčiji, stvar ni tako preprosta. Odzivi ljudi na tovrstno orodje so zelo različni. Nekatere to še dodatno spodbudi, da so proti cepljenju, neko peščico ljudi pa spodbudi k cepljenju." Lahko sploh napovemo prihodnost našega življenja z virusom?  "Za zdaj različice, ki bi se širila hitreje od delte, še nismo zaznali. Zanimivo je vprašanje: Ali se lahko ta virus sploh še hitreje širi? Gotovega odgovora na to še nimamo. Vse več podatkov obstaja, da se je spreminjanje regije koničastega proteina, ki je virusu v zadnjem letu in pol prineslo prednost, upočasnilo." 

Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok. V primeru letošnjega jesenskega vala v Baltskih državah vidimo zelo hiter padec zaznanih potrjenih primerov. Pri nas so številke še zmeraj visoke, zdravstveni sistem je pod pritiskom. "Ko smo prvič razglasili epidemijo, smo imeli 133 okuženih, drugič nekaj čez 7000 okuženih, zdaj, ko epidemije uradno ni, imamo več kot 45.000 aktivnih potrjenih primerov," pove biologinja in komunikatorka znanosti <a href="https://twitter.com/piskotk?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Eauthor" rel="noopener nofollow" target="_blank">dr. Zarja Muršič</a>.  <blockquote> "WHO ocenjuje, da država virus obvladuje, če je delež pozitivnih testov pod petimi odstotki. Kar je nad tem odstotkom, pomeni, da ni nadzora nad širjenjem. Pri nas je trenutno vsak drugi izvid testa pozitiven." </blockquote> Kako je pravzaprav še mogoče ukrepati, je absolutno upoštevanje pogoja PCT tisto, ki nas lahko pripelje na zeleno vejo? <blockquote> "Ne poznam raziskav, ki bi popolno zaprtje enačili s preverjanjem in izpolnjevanjem pogoja PCT. Če pogoj izpolnjujemo, imamo lahko še vedno fizične stike z veliko različnimi osebami. Ravno pri teh stikih pa se tudi širi virus." </blockquote> Veliko raziskav PCT povezuje z mehkim prehodom v obvezno cepljenje. Za tem je predpostavka, da redno testiranje postane nadležno in se ljudje tudi zaradi tega odločijo za cepljenje. "Kot vidimo pri nas in v Nemčiji, stvar ni tako preprosta. Odzivi ljudi na tovrstno orodje so zelo različni. Nekatere to še dodatno spodbudi, da so proti cepljenju, neko peščico ljudi pa spodbudi k cepljenju." Lahko sploh napovemo prihodnost našega življenja z virusom? <blockquote> "Za zdaj različice, ki bi se širila hitreje od delte, še nismo zaznali. Zanimivo je vprašanje: Ali se lahko ta virus sploh še hitreje širi? Gotovega odgovora na to še nimamo. Vse več podatkov obstaja, da se je spreminjanje regije koničastega proteina, ki je virusu v zadnjem letu in pol prineslo prednost, upočasnilo." </blockquote>

Nimamo nadzora nad širjenjem virusa

Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.Pogovor z zdravnico dr. Monico Mahajan iz New DelhijaEvropa je ta hip epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu opažajo v Indiji. Zakaj? Številni stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: "Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike." Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Kaj pa ivermektin? sem vprašal dr. Mahajan. Glede uporabe ivermektina za zdravljenje covida-19 je bilo veliko polemik; vendar nič več kot glede uporabe hidroksiklorokvina ali nekaterih zdravil proti okužbi z virusom HIV. Ob izbruhu epidemije namreč nismo imeli še ničesar na voljo, s čimer bi lahko pomagali bolnikom s koronavirusno boleznijo. Učili smo se in še vedno se učimo. V Indiji smo za zdravljenje covida veliko uporabljali ivermektin. Vendar je v podatkih precejšnja zmeda; tako tistih za rabo ivermektina kot proti njemu. Med prvim in delom drugega vala smo ga predpisovali, zdaj ne več, saj ga nismo vključili v smernice zdravljenja koronavirusne bolezni. V Indiji je polno cepljenih 27 odstotkov prebivalcev (16. 11. 21) – to je 375 milijonov ljudi. Nadaljnjih 27 odstotkov jih je že prejelo prvi odmerek cepiva in zdaj čakajo na drugega. Cepimo z dvema cepivoma; oba proizvajamo v Indiji: s cepivom Covishield družbe AstraZeneca in s cepivom Covaxin družbe Baharat Biotech. Odobreno je tudi cepivo Sputnik V, prihaja tudi DNK-cepivo ZyCoV-D, vendar smo do zdaj v največji meri cepili le z omenjenima prvima cepivoma. Zelo sem optimistična. S cepivi proti covidu merimo v pravo tarčo. Še vedno bomo morali biti previdni. Takoj, ko malo popustimo, namreč številke spet narastejo. Spodbujati moramo cepljenje in nadaljevati množično testiranje. Na neki točki se bo pandemija ustavila; povsod po svetu. Zdaj je veliko novih primerov na Kitajskem in tudi v Evropi, vendar bo usoda novega koronavirusa takšna, kot je usoda vseh virusov – postal bo endemičen in bo krožil v populaciji. Pandemije pa bo konec! Glede tega sem zelo optimistična. Indija je kar 160-krat večja od Slovenije; po ocenah strokovnjakov v Indiji živi že skoraj ena milijarda in 400 milijonov ljudi. Po besedah dr. Mahajan so tudi v Indiji sprejeli številne ukrepe za zajezitev epidemije. Poudarja popolno zaprtje, ki je bilo po njenem mnenju zelo učinkovito. Prvo zaprtje lanskega julija je bilo popolno. Ob drugem, letošnjega aprila, pa smo že poznali težave, ki so jih imeli zlasti dnevni migranti, zato smo bili veliko bolje pripravljeni. Menim, da je bilo prav popolno zaprtje najboljši možen ukrep. Če bi ostali odprti, bi bilo veliko več obolelih in tudi smrtnost bi bila veliko višja.

Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.Pogovor z zdravnico dr. Monico Mahajan iz New DelhijaEvropa je ta hip epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu opažajo v Indiji. Zakaj? Številni stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: "Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike." Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? <blockquote>Kaj pa ivermektin? sem vprašal dr. Mahajan. Glede uporabe ivermektina za zdravljenje covida-19 je bilo veliko polemik; vendar nič več kot glede uporabe hidroksiklorokvina ali nekaterih zdravil proti okužbi z virusom HIV. Ob izbruhu epidemije namreč nismo imeli še ničesar na voljo, s čimer bi lahko pomagali bolnikom s koronavirusno boleznijo. Učili smo se in še vedno se učimo. V Indiji smo za zdravljenje covida veliko uporabljali ivermektin. Vendar je v podatkih precejšnja zmeda; tako tistih za rabo ivermektina kot proti njemu. Med prvim in delom drugega vala smo ga predpisovali, zdaj ne več, saj ga nismo vključili v smernice zdravljenja koronavirusne bolezni.</blockquote> V Indiji je polno cepljenih 27 odstotkov prebivalcev (16. 11. 21) – to je 375 milijonov ljudi. Nadaljnjih 27 odstotkov jih je že prejelo prvi odmerek cepiva in zdaj čakajo na drugega. Cepimo z dvema cepivoma; oba proizvajamo v Indiji: s cepivom Covishield družbe AstraZeneca in s cepivom Covaxin družbe Baharat Biotech. Odobreno je tudi cepivo Sputnik V, prihaja tudi DNK-cepivo ZyCoV-D, vendar smo do zdaj v največji meri cepili le z omenjenima prvima cepivoma. <blockquote>Zelo sem optimistična. S cepivi proti covidu merimo v pravo tarčo. Še vedno bomo morali biti previdni. Takoj, ko malo popustimo, namreč številke spet narastejo. Spodbujati moramo cepljenje in nadaljevati množično testiranje. Na neki točki se bo pandemija ustavila; povsod po svetu. Zdaj je veliko novih primerov na Kitajskem in tudi v Evropi, vendar bo usoda novega koronavirusa takšna, kot je usoda vseh virusov – postal bo endemičen in bo krožil v populaciji. Pandemije pa bo konec! Glede tega sem zelo optimistična.</blockquote> Indija je kar 160-krat večja od Slovenije; po ocenah strokovnjakov v Indiji živi že skoraj ena milijarda in 400 milijonov ljudi. Po besedah dr. Mahajan so tudi v Indiji sprejeli številne ukrepe za zajezitev epidemije. Poudarja popolno zaprtje, ki je bilo po njenem mnenju zelo učinkovito. Prvo zaprtje lanskega julija je bilo popolno. Ob drugem, letošnjega aprila, pa smo že poznali težave, ki so jih imeli zlasti dnevni migranti, zato smo bili veliko bolje pripravljeni. Menim, da je bilo prav popolno zaprtje najboljši možen ukrep. Če bi ostali odprti, bi bilo veliko več obolelih in tudi smrtnost bi bila veliko višja.

Indijska izkušnja s covidom, cepljenjem in ivermektinom

Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle.

Zarja Muršič: Če imaš vprašanje, sem tukaj!

Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, BoboPriznani imunolog o prednosti cepljenja pred prebolevanjemOkužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo potrdili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok tokrat na vprašanja o covidu in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani.

Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, BoboPriznani imunolog o prednosti cepljenja pred prebolevanjemOkužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo potrdili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok tokrat na vprašanja o covidu in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani.

Dr. Ihan: Vsakdo je vsakodnevno v stiku z več kužnimi ljudmi

Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel.   Foto: Žiga Živulovič jr., BoboPrvi epidemiolog v državi o ukrepih, cepljenju, ivermektinu in o svojem zaščitnem znaku: rdeči "StarTrek" zaščitni maskiStanje epidemije v Sloveniji je skrajno skrb vzbujajoče. Okužbe se širijo kot požar, v bolnišnicah zmanjkuje postelj za covidne in necovidne paciente, zdravstveni delavci delajo na robu svojih zmogljivosti. Del strokovne in širše javnosti meni, da so novi ukrepi, ki so začeli veljati v ponedeljek, prepozni in premili. Do njih sta med drugim kritična imunolog Alojz Ihan in epidemiolog Mario Fafangel, ki je gost sredinega Intervjuja na Prvem. Glavnega epidemiologa v državi Maria Fafangla na družbenih omrežjih nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas povzroča skrbi. Vse pogostejša so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Po podatkih NIJZ in Covid sledilnika je v Sloveniji skoraj 40.000 ljudi (10. 11. 2021) z aktivno okužbo z novim koronavirusom. Na 100.000 prebivalcev je to 15-krat več kot v Italiji, 4-krat več kot v Rusiji ali Nemčiji, 3-krat več od Madžarske. Na Danskem in Islandiji je približno 4-krat manj novih primerov kot v Sloveniji, v Izraelu 3-krat manj. Spremljajte epidemijo covida v Sloveniji na Prvem: Medicinski podkast in oddaja Ultrazvok Aktualna tema Podkast Druga jutranja kronika

Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., BoboPrvi epidemiolog v državi o ukrepih, cepljenju, ivermektinu in o svojem zaščitnem znaku: rdeči "StarTrek" zaščitni maskiStanje epidemije v Sloveniji je skrajno skrb vzbujajoče. Okužbe se širijo kot požar, v bolnišnicah zmanjkuje postelj za covidne in necovidne paciente, zdravstveni delavci delajo na robu svojih zmogljivosti. Del strokovne in širše javnosti meni, da so novi ukrepi, ki so začeli veljati v ponedeljek, prepozni in premili. Do njih sta med drugim kritična imunolog Alojz Ihan in epidemiolog Mario Fafangel, ki je gost sredinega Intervjuja na Prvem. Glavnega epidemiologa v državi Maria Fafangla na družbenih omrežjih nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas povzroča skrbi. Vse pogostejša so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? <blockquote>Po podatkih NIJZ in <a href="https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats" rel="nofollow" target="_blank">Covid sledilnika</a> je v Sloveniji skoraj 40.000 ljudi (10. 11. 2021) z aktivno okužbo z novim koronavirusom. Na 100.000 prebivalcev je to 15-krat več kot v Italiji, 4-krat več kot v Rusiji ali Nemčiji, 3-krat več od Madžarske. Na Danskem in Islandiji je približno 4-krat manj novih primerov kot v Sloveniji, v Izraelu 3-krat manj.</blockquote> Spremljajte epidemijo covida v Sloveniji na Prvem: <a href="https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/ultrazvok/2288722" rel="nofollow" target="_blank">Medicinski podkast in oddaja Ultrazvok</a> <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/aktualna-tema/" rel="nofollow" target="_blank">Aktualna tema</a> <a href="https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/jutranjakronika/44" rel="nofollow" target="_blank">Podkast Druga jutranja kronika</a>

Mario Fafangel: Moti me, kako se uporablja izraz naravna imunost

Sprehod po Koronarazstavi v Mestnem muzeju LjubljanaNenormalno normalnost, ki jo živimo že več kot leto in pol, bodo še dolgo proučevali, o njej pisali knjige, snemali filme, organizirali simpozije in pripravljali razstave. Mestni muzej Ljubljana je že marca 2020 pozval javnost, naj mu pomaga ustvarjati muzejsko koronazbirko. Ljudje so jim začeli pošiljati svoje posnetke, zapise, razmišljanja, vse tisto, kar opredeljuje naše življenje z epidemijo. Odziv na vabilo, ki je še vedno aktualno, je bil velik, s pomočjo zbranega gradiva pa je nastala razstava, ki bo v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled do sredine januarja 2022. Koronarazstava nas spomni na grozljivo opustele ulice glavnega mesta, naše sprehode v naravi z maskami na obrazih, mrzlično nakupovanje toaletnega papirja, moke, kvasa in pralnih praškov, na dneve, ko smo skoraj vsi ostali doma. Vidimo transparente in grafite, ki so bili uporniški, pa tudi šaljivi, razstavljeno je kolo, ki je med epidemijo dobilo pomembno vlogo, s kolesi so nam začeli voziti malice, kosila in večerje, kolo je postalo tudi simbol protesta … Na razstavi beremo komentarje in pretresljive dnevniške zapise o tem, kako se nam je življenje postavilo na glavo. Avtorji razstave so Nejc Kovačič, mag. Janez Polajnar in dr. Blaž Vurnik. Nejc Kovačič o rojstvu Koronaprojekta:  "Trije ali štirje, ki smo bili dan pred zaprtjem javnega življenja še v muzeju, smo staknili glave, si izmislili naslov, slogan, opis in zelo enostavno grafično rešitev. Izbrali smo naslov Koronaprojekt, Čim prej korono v muzej! pa je postal slogan projekta."  "Koronarazstava kaže sliko časa, ki za nas prej ni obstajala," pravi Kovačič. Zato so se odločili, da na razstavi izpostavljajo nekatere elemente, ki smo jih morda že pozabili. Zgodovinar dr. Blaž Vurnik, vodja kustodiatov Mestnega muzeja Ljubljana, je kustos Koronarazstave. "Razmere v začetku leta 2020 so bile nekoliko drugačne, vredno se jih je spomniti tudi zaradi tega, da vemo, kako delovati naprej." Vurnik razlaga, da je bil odziv ljudi na vabilo k sodelovanju, ki ga je nanje naslovil mestni muzej, fascinanten. V prvih šestih mesecih po objavi poziva so dobili več kot 1500 fotografij, videoposnetkov, razmišljanj, dnevniških zapisov in tudi nekaj predmetov.  "Morda je bil odziv tako velik zaradi posebne vsebine našega vabila, deloma pa tudi zaradi tega, ker so bili ljudje doma in zato je morda naš muzejski projekt vnesel nekaj dinamike v njihovo življenje."  Vabilo k sodelovanju še vedno velja, poudarja dr. Blaž Vurnik, ko pripoveduje, kako so bili ob začetku Koronaprojekta prepričani, da bo epidemije prej konec. Ker pa virus še vedno kroži med nami, se tudi zbiranje gradiva za muzejsko zbirko o epidemiji nadaljuje.  "Ta razstava je povzetek našega projekta do sedaj, z njo želimo prikazati, kaj takšno pridobivanje gradiva pomeni za muzej. Računam, da bodo podobne razstave v prihodnosti stalnica muzejskih programov."  Kako je korona spremenila življenje dr. Vurniku?  "Tako kot moji kolegi sem nekaj časa delal od doma, spremenilo se je druženje, preživljanje prostega časa in tako kot vsi si tudi jaz želim, da gre korona čim prej v muzej."    "O, joj, uau!" S takimi vzkliki navdušenja in ganjenosti je v razstavni prostor vstopil Gašper Lešnik, ko je zagledal svojo velikansko fotografijo, ki je postala tudi nosilna fotografija Koronarazstave.  "Še nikoli nisem imel razstavljene tako velike fotografije, ki bi bila čez celo steno. Sem počaščen!"  Njegova fotografija sprehajalk v Tivoliju je nastala nekega dne, ko se je Gašper Lešnik odpravil v center Ljubljane, da bi fotografiral praznino mesta.  "Mesto brez ljudi je nekaj nenavadnega, takšna praznina lahko nastane le takrat, ko je vojna, ko se zgodi nekaj izrednega. Rekel sem si, da moram te zgodovinske trenutke izkoristiti in fotografirati, kar se mi zdi zanimivo. Prazne ulice in ljudje z maskami so me spomnili na serijo Živi mrtveci, včasih pa se mi je  zazdelo, da sem nehote vstopil v kader filma, ki ga snemajo."  Ko je o pomenu Koronaprojekta razmišljal Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, je med drugim povedal, da želijo z njim spodbuditi partnerstva med ljudmi, sporočiti, da muzej živi z javnostjo, svojimi obiskovalkami in obiskovalci, hkrati pa s projektom in razstavo opozarjajo, kako se je spremenilo življenje, kaj nam pomeni skupnost in da je ta čas treba preživeti z medsebojno pomočjo, solidarnostjo in zavezništvom.  "Že naslov razstave Čim prej korono v muzej! je pomenljiv, saj si vsi želimo, da se ta saga nepredvidenih in žalostnih dogodkov konča."  Gradiva o epidemiji je vsak dan več, nastajajo že muzejske zbirke o času, ki ga živimo, mi vsi smo pričevalci tega nenavadnega zgodovinskega obdobja. Marsikdo pa bi se moral, vsaj potihem, zaskrbljeno spraševati, kam ga bo umestila zgodovina zaradi njegovih odločitev ali dejanj v tem težkem času epidemije. Se nadaljuje ... Žal.

Sprehod po Koronarazstavi v Mestnem muzeju Ljubljana Nenormalno normalnost, ki jo živimo že več kot leto in pol, bodo še dolgo proučevali, o njej pisali knjige, snemali filme, organizirali simpozije in pripravljali razstave. <a href="https://mgml.si/sl/o-mgml/" rel="nofollow" target="_blank">Mestni muzej Ljubljana </a>je že marca 2020 pozval javnost, naj mu pomaga ustvarjati muzejsko koronazbirko. Ljudje so jim začeli pošiljati svoje posnetke, zapise, razmišljanja, vse tisto, kar opredeljuje naše življenje z epidemijo. Odziv na vabilo, ki je še vedno aktualno, je bil velik, s pomočjo zbranega gradiva pa je nastala razstava, ki bo v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled do sredine januarja 2022. Koronarazstava nas spomni na grozljivo opustele ulice glavnega mesta, naše sprehode v naravi z maskami na obrazih, mrzlično nakupovanje toaletnega papirja, moke, kvasa in pralnih praškov, na dneve, ko smo skoraj vsi ostali doma. Vidimo transparente in grafite, ki so bili uporniški, pa tudi šaljivi, razstavljeno je kolo, ki je med epidemijo dobilo pomembno vlogo, s kolesi so nam začeli voziti malice, kosila in večerje, kolo je postalo tudi simbol protesta … Na razstavi beremo komentarje in pretresljive dnevniške zapise o tem, kako se nam je življenje postavilo na glavo. Avtorji razstave so Nejc Kovačič, mag. Janez Polajnar in dr. Blaž Vurnik. Nejc Kovačič o rojstvu Koronaprojekta: <blockquote> "Trije ali štirje, ki smo bili dan pred zaprtjem javnega življenja še v muzeju, smo staknili glave, si izmislili naslov, slogan, opis in zelo enostavno grafično rešitev. Izbrali smo naslov Koronaprojekt, Čim prej korono v muzej! pa je postal slogan projekta." </blockquote> "Koronarazstava kaže sliko časa, ki za nas prej ni obstajala," pravi Kovačič. Zato so se odločili, da na razstavi izpostavljajo nekatere elemente, ki smo jih morda že pozabili. Zgodovinar dr. Blaž Vurnik, vodja kustodiatov Mestnega muzeja Ljubljana, je kustos Koronarazstave. "Razmere v začetku leta 2020 so bile nekoliko drugačne, vredno se jih je spomniti tudi zaradi tega, da vemo, kako delovati naprej." Vurnik razlaga, da je bil odziv ljudi na vabilo k sodelovanju, ki ga je nanje naslovil mestni muzej, fascinanten. V prvih šestih mesecih po objavi poziva so dobili več kot 1500 fotografij, videoposnetkov, razmišljanj, dnevniških zapisov in tudi nekaj predmetov. <blockquote> "Morda je bil odziv tako velik zaradi posebne vsebine našega vabila, deloma pa tudi zaradi tega, ker so bili ljudje doma in zato je morda naš muzejski projekt vnesel nekaj dinamike v njihovo življenje." </blockquote> Vabilo k sodelovanju še vedno velja, poudarja dr. Blaž Vurnik, ko pripoveduje, kako so bili ob začetku Koronaprojekta prepričani, da bo epidemije prej konec. Ker pa virus še vedno kroži med nami, se tudi zbiranje gradiva za muzejsko zbirko o epidemiji nadaljuje. <blockquote> "Ta razstava je povzetek našega projekta do sedaj, z njo želimo prikazati, kaj takšno pridobivanje gradiva pomeni za muzej. Računam, da bodo podobne razstave v prihodnosti stalnica muzejskih programov." </blockquote> Kako je korona spremenila življenje dr. Vurniku? <blockquote> "Tako kot moji kolegi sem nekaj časa delal od doma, spremenilo se je druženje, preživljanje prostega časa in tako kot vsi si tudi jaz želim, da gre korona čim prej v muzej." </blockquote> "O, joj, uau!" S takimi vzkliki navdušenja in ganjenosti je v razstavni prostor vstopil Gašper Lešnik, ko je zagledal svojo velikansko fotografijo, ki je postala tudi nosilna fotografija Koronarazstave. <blockquote> "Še nikoli nisem imel razstavljene tako velike fotografije, ki bi bila čez celo steno. Sem počaščen!" </blockquote> Njegova fotografija sprehajalk v Tivoliju je nastala nekega dne, ko se je Gašper Lešnik odpravil v center Ljubljane, da bi fotografiral praznino mesta. <blockquote> "Mesto brez ljudi je nekaj nenavadnega, takšna praznina lahko nastane le takrat, ko je vojna, ko se zgodi nekaj izrednega. Rekel sem si, da moram te zgodovinske trenutke izkoristiti in fotografirati, kar se mi zdi zanimivo. Prazne ulice in ljudje z maskami so me spomnili na serijo Živi mrtveci, včasih pa se mi je  zazdelo, da sem nehote vstopil v kader filma, ki ga snemajo." </blockquote> Ko je o pomenu Koronaprojekta razmišljal Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, je med drugim povedal, da želijo z njim spodbuditi partnerstva med ljudmi, sporočiti, da muzej živi z javnostjo, svojimi obiskovalkami in obiskovalci, hkrati pa s projektom in razstavo opozarjajo, kako se je spremenilo življenje, kaj nam pomeni skupnost in da je ta čas treba preživeti z medsebojno pomočjo, solidarnostjo in zavezništvom. <blockquote> "Že naslov razstave Čim prej korono v muzej! je pomenljiv, saj si vsi želimo, da se ta saga nepredvidenih in žalostnih dogodkov konča." </blockquote> Gradiva o epidemiji je vsak dan več, nastajajo že muzejske zbirke o času, ki ga živimo, mi vsi smo pričevalci tega nenavadnega zgodovinskega obdobja. Marsikdo pa bi se moral, vsaj potihem, zaskrbljeno spraševati, kam ga bo umestila zgodovina zaradi njegovih odločitev ali dejanj v tem težkem času epidemije. Se nadaljuje ... Žal.

Čim prej korono v muzej!

Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka.    Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public DomainZ infektologinjo Barbaro Bitežnik iz klinike GolnikNastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vse bolj pa se jo omenja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok? Iztok Konc je v kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covidnega oddelka. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so prejeli več prijav zaradi pojava pljučne embolije po cepljenju s cepivi proti covidu-19. Od 27. 12. 2020 do 10. 10. 2021 so sicer skupno prejeli 197 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju, med katere štejejo tudi vensko trombozo kot vzrok pljučne embolije. Zapisali so še: "Po cepljenju z vektorskimi cepivi (cepivo Astra Zeneca, Johnson in Johnson) lahko pride do krvnih strdkov (tromboz), vendar gre za zelo redek zaplet, ki nastopi le pri 1 osebi na 100.000 cepljenih (0,001%). Za primerjavo: pri ljudeh, ki se zaradi covida-19 zdravijo v bolnišnici, krvne strdke zabeležimo v povprečju pri 14% bolnikov." Poročilo NIJZ o neželenih učinkih po cepljenju proti covid-19 EMA: Podatki o varnosti cepiv

Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public DomainZ infektologinjo Barbaro Bitežnik iz klinike GolnikNastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vse bolj pa se jo omenja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok? Iztok Konc je v kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covidnega oddelka. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so prejeli več prijav zaradi pojava pljučne embolije po cepljenju s cepivi proti covidu-19. Od 27. 12. 2020 do 10. 10. 2021 so sicer skupno prejeli 197 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju, med katere štejejo tudi vensko trombozo kot vzrok pljučne embolije. Zapisali so še: "Po cepljenju z vektorskimi cepivi (cepivo Astra Zeneca, Johnson in Johnson) lahko pride do krvnih strdkov (tromboz), vendar gre za zelo redek zaplet, ki nastopi le pri 1 osebi na 100.000 cepljenih (0,001%). Za primerjavo: pri ljudeh, ki se zaradi covida-19 zdravijo v bolnišnici, krvne strdke zabeležimo v povprečju pri 14% bolnikov." <a href="https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/porocilo_nu_covid19_2021_39-40_0.pdf" rel="nofollow" target="_blank">Poročilo NIJZ o neželenih učinkih po cepljenju proti covid-19</a> <a href="https://www.ema.europa.eu/en/human-regulatory/overview/public-health-threats/coronavirus-disease-covid-19/treatments-vaccines/vaccines-covid-19/covid-19-vaccines-authorised#authorised-covid-19-vaccines-section" rel="nofollow" target="_blank">EMA: Podatki o varnosti cepiv</a>

Covid-19: Pljučna embolija kot zaplet covida in/ali stranski učinek cepljenja

Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi.Iz Lombardije, pokrajine v Italiji, ki jo je prvi val epidemije najbolj prizadel, se nam je oglasila Maja Stepančič. Tam je preverila, kakšno je življenje po epidemiji covida-19. Spomnimo, da so ravno v Italiji lani odkrili prvega pacienta s koronavirusom v Evropi, Italija pa je bila potem tudi ena najbolj prizadetih zahodnih držav. Imela je izjemno strogo zaprtje, ljudje niso smeli niti iz svojih stanovanj, danes pa je tam povsem drugače.  "Ulice so polne, lokali, ki so utrpeli veliko škodo, spet obratujejo. Niso vsi odprti, tudi ob krajšem sprehodu po središču mesta vidimo povsem zaprte lokale, a vendar se je življenje v določeni meri vrnilo v stare tirnice. A Italijani ostajajo previdni, v zaprtih prostorih še vedno vsi nosijo maske, peljala sem se s podzemno železnico in tam ni bilo niti enega, ki ne bi imel maske. Tukajšnji sogovorniki so mi dejali, da se tiste, ki ne nosijo mask, opozori. In čeprav nisem verjela, da nekdo resnično opozarja ljudi na podzemni, naj si nadenejo masko čez nos, pa sem potem tudi sama to doživela. Mlajši fant se je pogovarjal po telefonu, brez maske na ustih in starejša gospa ga je opozorila, naj si jo nadene. In brez protesta si jo je fant nadel. Italijani so povsem posvojili maske, ni jim nič nenavadnega, če jih morajo nositi. Tako je že skoraj leto in pol in pravijo, da si ne predstavljajo dne, ko bodo maske samo še spomin. Nasprotno, tukaj celo pravijo, da bi morale maske ostati obvezne v določenih zaprtih prostorih, kot je denimo podzemna železnica."  V Italiji zaradi ukrepov in cepljenja potrjujejo majhno število pozitivnih, včeraj jih je bilo v celotni državi 2697, kar je 0,4 odstotka, opravljenih je bilo 662.000 testov. V Italiji je določen odstotek precepljenosti prebivalcev proti covidu mogoče pripisati tudi temu, da si nikoli več ne želijo podoživeti tistega, kar so doživeli lani. Po najnovejših podatkih naj bi bilo polno cepljenih kar 82 odstotkov ljudi: "Imunolog Sergio Abrignani pravi, da je možno pripisati uspeh cepilne kampanje in dobremu stanju Italije tudi odločnosti vlade, ki kljub protestom ne spušča kriterijev." Po letu in pol od izbruha covida-19 v Evropi pa je Maja obiskala tudi mesto Codogno, kjer je zbolel pacient številka ena.  "Prodajalec sadja in zelenjave, ki je doma v kraju Lodi, v bližini Codogna, mi je dejal, da se je velikost njihovega pokopališča podvojila od epidemije. Tako imajo domačini vseskozi pred očmi, če tako rečem, posledice tistega obdobja. V Codognu so 21. februarja lani prepoznali prvega pacienta, 38-letnega Mattio, ki je bil priključen na respirator mesec dni. Po tem dogodku je bilo tudi to mesto mesto duhov. Povsem drugačno kot danes, pravi Marinella, lastnica enega od lokalov v središču Codogna, ki pravi, da pozna Mattio, saj velikokrat spije kavo pri njej. Ko jo vprašam, kaj je glavna tema pogovorov z gosti, ustreli, da nikakor ne covid. Spet klepetajo o vsakdanjih rečeh, kako gre otroku v šoli, kako je v službi, kaj bodo kuhali za večerjo … skratka, običajen delovni dan v Codognu."

Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi. Iz Lombardije, pokrajine v Italiji, ki jo je prvi val epidemije najbolj prizadel, se nam je oglasila Maja Stepančič. Tam je preverila, kakšno je življenje po epidemiji covida-19. Spomnimo, da so ravno v Italiji lani odkrili prvega pacienta s koronavirusom v Evropi, Italija pa je bila potem tudi ena najbolj prizadetih zahodnih držav. Imela je izjemno strogo zaprtje, ljudje niso smeli niti iz svojih stanovanj, danes pa je tam povsem drugače. <blockquote> "Ulice so polne, lokali, ki so utrpeli veliko škodo, spet obratujejo. Niso vsi odprti, tudi ob krajšem sprehodu po središču mesta vidimo povsem zaprte lokale, a vendar se je življenje v določeni meri vrnilo v stare tirnice. A Italijani ostajajo previdni, v zaprtih prostorih še vedno vsi nosijo maske, peljala sem se s podzemno železnico in tam ni bilo niti enega, ki ne bi imel maske. Tukajšnji sogovorniki so mi dejali, da se tiste, ki ne nosijo mask, opozori. In čeprav nisem verjela, da nekdo resnično opozarja ljudi na podzemni, naj si nadenejo masko čez nos, pa sem potem tudi sama to doživela. Mlajši fant se je pogovarjal po telefonu, brez maske na ustih in starejša gospa ga je opozorila, naj si jo nadene. In brez protesta si jo je fant nadel. Italijani so povsem posvojili maske, ni jim nič nenavadnega, če jih morajo nositi. Tako je že skoraj leto in pol in pravijo, da si ne predstavljajo dne, ko bodo maske samo še spomin. Nasprotno, tukaj celo pravijo, da bi morale maske ostati obvezne v določenih zaprtih prostorih, kot je denimo podzemna železnica." </blockquote> V Italiji zaradi ukrepov in cepljenja potrjujejo majhno število pozitivnih, včeraj jih je bilo v celotni državi 2697, kar je 0,4 odstotka, opravljenih je bilo 662.000 testov. V Italiji je določen odstotek precepljenosti prebivalcev proti covidu mogoče pripisati tudi temu, da si nikoli več ne želijo podoživeti tistega, kar so doživeli lani. Po najnovejših podatkih naj bi bilo polno cepljenih kar 82 odstotkov ljudi: "Imunolog Sergio Abrignani pravi, da je možno pripisati uspeh cepilne kampanje in dobremu stanju Italije tudi odločnosti vlade, ki kljub protestom ne spušča kriterijev." Po letu in pol od izbruha covida-19 v Evropi pa je Maja obiskala tudi mesto Codogno, kjer je zbolel pacient številka ena. <blockquote> "Prodajalec sadja in zelenjave, ki je doma v kraju Lodi, v bližini Codogna, mi je dejal, da se je velikost njihovega pokopališča podvojila od epidemije. Tako imajo domačini vseskozi pred očmi, če tako rečem, posledice tistega obdobja. V Codognu so 21. februarja lani prepoznali prvega pacienta, 38-letnega Mattio, ki je bil priključen na respirator mesec dni. Po tem dogodku je bilo tudi to mesto mesto duhov. Povsem drugačno kot danes, pravi Marinella, lastnica enega od lokalov v središču Codogna, ki pravi, da pozna Mattio, saj velikokrat spije kavo pri njej. Ko jo vprašam, kaj je glavna tema pogovorov z gosti, ustreli, da nikakor ne covid. Spet klepetajo o vsakdanjih rečeh, kako gre otroku v šoli, kako je v službi, kaj bodo kuhali za večerjo … skratka, običajen delovni dan v Codognu."</blockquote>

Italijani si ne znajo predstavljati dneva, ko bodo maske le še spomin

Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne.Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima.  Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInDataInfektologinja: Zdajšnje smernice uporabe ivermektina ne priporočajo Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paolo Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. V Peruju živi 33 milijonov prebivalcev. Po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje je v državi do zdaj za covidom zbolelo dva milijona ljudi oziroma šest odstotkov prebivalstva, umrlo jih je 200.000. Naša sogovornica se še dobro spominja 6. marca lani, ko so v Peruju potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom, temu pa je sledil prvi val epidemije. Lani je bilo v javnosti veliko strahu. Ljudje so bili obupani, zdravniki prav tako. Nekateri župani so, čeprav niso zdravniki, vsem priporočali ivermektin; naj ga občani jemljejo kar preventivno. Pridružili so se jim celo nekateri zdravniki. Tudi v medijih je bilo veliko napačnih informacij. Ljudje so bili zmedeni, zato jih je veliko seglo po ivermektinu. V letu in pol so v Peruju prestali dva obsežnejša vala epidemije, vendar pa tamkajšnje ministrstvo za zdravje še vedno ne priporoča uporabe ivermektina. Kje se zatika? Zdajšnje smernice ministrstva za zdravje ne priporočajo uporabe ivermektina. Prve primere okužb z novim koronavirusom smo v Peruju potrdili marca lani. V prvem valu, med aprilom in oktobrom 2020, smo imeli zelo veliko primerov koronavirusne bolezni. Naše bolnišnice so bile polne, tako rekoč brez ene same proste postelje. Takrat so nekatere študije nakazale, da je zdravilo ivermektin učinkovito, zato so ga začeli predpisovati številni zdravniki tako v zasebnih kot tudi javnih bolnišnicah. Vendar je treba poudariti, da ivermektina že lani ministrstvo za zdravje ni priporočalo. Odločitev o njegovi uporabi je bila prepuščena zdravnikom. Če so menili, da bo ublažil posledice okužbe z novim koronavirusom, so ga pacientu lahko predpisali. Tako je veljalo še maja lani, najnovejše smernice ministrstva za zdravje pa uporabo ivermektina odsvetujejo.

Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInDataInfektologinja: Zdajšnje smernice uporabe ivermektina ne priporočajo Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paolo Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. V Peruju živi 33 milijonov prebivalcev. Po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje je v državi do zdaj za covidom zbolelo dva milijona ljudi oziroma šest odstotkov prebivalstva, umrlo jih je 200.000. Naša sogovornica se še dobro spominja 6. marca lani, ko so v Peruju potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom, temu pa je sledil prvi val epidemije. <blockquote>Lani je bilo v javnosti veliko strahu. Ljudje so bili obupani, zdravniki prav tako. Nekateri župani so, čeprav niso zdravniki, vsem priporočali ivermektin; naj ga občani jemljejo kar preventivno. Pridružili so se jim celo nekateri zdravniki. Tudi v medijih je bilo veliko napačnih informacij. Ljudje so bili zmedeni, zato jih je veliko seglo po ivermektinu.</blockquote> V letu in pol so v Peruju prestali dva obsežnejša vala epidemije, vendar pa tamkajšnje ministrstvo za zdravje še vedno ne priporoča uporabe ivermektina. Kje se zatika? <blockquote>Zdajšnje smernice ministrstva za zdravje ne priporočajo uporabe ivermektina. Prve primere okužb z novim koronavirusom smo v Peruju potrdili marca lani. V prvem valu, med aprilom in oktobrom 2020, smo imeli zelo veliko primerov koronavirusne bolezni. Naše bolnišnice so bile polne, tako rekoč brez ene same proste postelje. Takrat so nekatere študije nakazale, da je zdravilo ivermektin učinkovito, zato so ga začeli predpisovati številni zdravniki tako v zasebnih kot tudi javnih bolnišnicah. Vendar je treba poudariti, da ivermektina že lani ministrstvo za zdravje ni priporočalo. Odločitev o njegovi uporabi je bila prepuščena zdravnikom. Če so menili, da bo ublažil posledice okužbe z novim koronavirusom, so ga pacientu lahko predpisali. Tako je veljalo še maja lani, najnovejše smernice ministrstva za zdravje pa uporabo ivermektina odsvetujejo.</blockquote>

Covid-19: Perujska izkušnja z ivermektinom

Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.Italija je bila po lanskem hudem udarcu epidemije koronavirusne bolezni - spomnimo se, marca lani je virus najbolj prizadel Lombardijo - tik pred kolapsom zdravstvenega sistema. Takrat smo poklicali tudi Paola Terragnolija, zdravnika v prvi vrsti v bolnišnici Poliambulanza v Brescii, ki se je dnevno srečeval s hudo bolnimi pacienti. Takrat je stanje označeval za brezupno, kako pa je v Italiji in v bolnišnici v Brescii zdaj, leto in pol po prvem potrjenem primeru okužbe s koronavirusom v Italiji?  "Stanje pri nas je povsem drugačno kot pred letom in pol, ko sva se slišala. Kampanja za cepljenje je dosegla veliko, zmanjšalo se je število pozitivnih izvidov na koronavirus. Pri nas so to dnevi, če lahko tako rečem - normalnosti. Spet sprejemamo paciente, ki nimajo nikakršne zveze s covidom. Ukvarjamo se spet s pacienti, ki prihajajo zaradi poškodb, zastrupitev, infarktov. S tistim, kar na urgenci dejansko pričakujemo," pravi Paolo Terragnoli.  Deluje pomirjen, čeprav se dnevno srečuje z ljudmi, ki imajo lahko hude zdravstvene posledice, a lani so k tem prištevali še številne covidne bolnike. 23. marca lani, ko smo prvič poklicali dr. Terragnolija, je bilo v Italiji pozitivnih na koronavirus 63.927, tisti dan je zaradi virusa umrlo 6077 ljudi. Ob pogovoru 29. septembra letos je bilo v Italiji 3212 pozitivnih in 63 umrlih. V Sloveniji je bilo 29. septembra leta 1028 pozitivnih, 4 so umrli. Če si predstavljamo 60-milijonsko Italijo in dvomilijonsko Slovenijo, je pri nas res veliko število pozitivnih. A številni pri nas virusa še vedno ne jemljejo resno.  "Že samo na območju Brescie, kot tudi Bergama in Lodija, smo doživeli 100-odstotno norost pandemije. In glede na to, kako težko je bilo, mislim, da bi samo kakšen norec zavrnil cepljenje. Pri nas zavračanja cepljenja ni bilo. Morda so redki izrazili kakšen pomislek, ampak so se potem vseeno cepili. Ne vem, ali veste, ampak pri nas so zdravniki, ki se ne želijo cepiti, suspendirani. Tako kot tudi drugi zdravstveni delavci."

Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo. Italija je bila po lanskem hudem udarcu epidemije koronavirusne bolezni - spomnimo se, marca lani je virus najbolj prizadel Lombardijo - tik pred kolapsom zdravstvenega sistema. Takrat smo poklicali tudi Paola Terragnolija, zdravnika v prvi vrsti v bolnišnici Poliambulanza v Brescii, ki se je dnevno srečeval s hudo bolnimi pacienti. Takrat je stanje označeval za brezupno, kako pa je v Italiji in v bolnišnici v Brescii zdaj, leto in pol po prvem potrjenem primeru okužbe s koronavirusom v Italiji? <blockquote> "Stanje pri nas je povsem drugačno kot pred letom in pol, ko sva se slišala. Kampanja za cepljenje je dosegla veliko, zmanjšalo se je število pozitivnih izvidov na koronavirus. Pri nas so to dnevi, če lahko tako rečem - normalnosti. Spet sprejemamo paciente, ki nimajo nikakršne zveze s covidom. Ukvarjamo se spet s pacienti, ki prihajajo zaradi poškodb, zastrupitev, infarktov. S tistim, kar na urgenci dejansko pričakujemo," pravi Paolo Terragnoli. </blockquote> Deluje pomirjen, čeprav se dnevno srečuje z ljudmi, ki imajo lahko hude zdravstvene posledice, a lani so k tem prištevali še številne covidne bolnike. 23. marca lani, ko smo prvič poklicali dr. Terragnolija, je bilo v Italiji pozitivnih na koronavirus 63.927, tisti dan je zaradi virusa umrlo 6077 ljudi. Ob pogovoru 29. septembra letos je bilo v Italiji 3212 pozitivnih in 63 umrlih. V Sloveniji je bilo 29. septembra leta 1028 pozitivnih, 4 so umrli. Če si predstavljamo 60-milijonsko Italijo in dvomilijonsko Slovenijo, je pri nas res veliko število pozitivnih. A številni pri nas virusa še vedno ne jemljejo resno. <blockquote> "Že samo na območju Brescie, kot tudi Bergama in Lodija, smo doživeli 100-odstotno norost pandemije. In glede na to, kako težko je bilo, mislim, da bi samo kakšen norec zavrnil cepljenje. Pri nas zavračanja cepljenja ni bilo. Morda so redki izrazili kakšen pomislek, ampak so se potem vseeno cepili. Ne vem, ali veste, ampak pri nas so zdravniki, ki se ne želijo cepiti, suspendirani. Tako kot tudi drugi zdravstveni delavci."</blockquote>

Doživeli smo največjo norost pandemije in samo norec bi pri nas zavrnil cepljenje

Filozof Tadej Troha, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe."Vlada sama je začela verjeti, da ne gre več za epidemijo, ampak za neki PCT svet, kjer šteje samo to “ali imamo, ali nimamo”." Pri tem pravi, da je vlada tudi pozabila na osnovo, da cepivo ne prime v trenutku, ko ga dobimo. "Poleg tega pa je pozabila na priporočilo, za katerega smo vedeli, da velja pri vektorskih cepivih, da je tveganje pri mlajših ženskah večje. Tisto, kar je tukaj škandalozno, je to, da vlada ni mogla ohraniti vztrajnosti strokovnih postulatov."

Filozof Tadej Troha, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe. "Vlada sama je začela verjeti, da ne gre več za epidemijo, ampak za neki PCT svet, kjer šteje samo to “ali imamo, ali nimamo”." Pri tem pravi, da je vlada tudi pozabila na osnovo, da cepivo ne prime v trenutku, ko ga dobimo. "Poleg tega pa je pozabila na priporočilo, za katerega smo vedeli, da velja pri vektorskih cepivih, da je tveganje pri mlajših ženskah večje. Tisto, kar je tukaj škandalozno, je to, da vlada ni mogla ohraniti vztrajnosti strokovnih postulatov."

Filozof Tadej Troha o protestih v Ljubljani

Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočilČe naše stvarnosti ne bo spet čez noč spremenil kak nov odlok ali pa odločitev Ustavnega sodišča, potem že ta petek na delo ne bodo več smeli necepljeni zaposleni v javni upravi in tisti, ki so bolezen preboleli pred več kot pol leta. Z bolj posrednimi ukrepi je vse večji tudi pritisk za cepljenje otrok in mladostnikov.  "Splošna populacija se premalo zaveda pomena cepljenja v odrasli dobi; to se kaže v nizkem odstotku cepljenih odraslih proti gripi in klopnemu meningoencefalitisu. Imamo slab odnos do cepljenja, ne le proti covidu-19, kot družba ga moramo spremeniti."  Zakaj niso tarča obveznega cepljenja predvsem najbolj ogroženi: starostniki in nekateri kronični bolniki? Kaj bo s tretjim poživitvenim odmerkom cepljenja po tem, ko ga za splošno rabo ni odobrila pristojna ameriška agencija? Zakaj se prebolevnikom, ki so dokazano bolje zaščiteni od cepljenih, priznava krajši čas trajanja prebolevniškega statusa?   Na vprašanja je odgovarjala vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar.  Poslušajte še: Mateja Logar o striktnem uvajanju pogoja PCT in cepljenju

Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil Če naše stvarnosti ne bo spet čez noč spremenil kak nov odlok ali pa odločitev Ustavnega sodišča, potem že ta petek na delo ne bodo več smeli necepljeni zaposleni v javni upravi in tisti, ki so bolezen preboleli pred več kot pol leta. Z bolj posrednimi ukrepi je vse večji tudi pritisk za cepljenje otrok in mladostnikov. <blockquote> "Splošna populacija se premalo zaveda pomena cepljenja v odrasli dobi; to se kaže v nizkem odstotku cepljenih odraslih proti gripi in klopnemu meningoencefalitisu. Imamo slab odnos do cepljenja, ne le proti covidu-19, kot družba ga moramo spremeniti." </blockquote> Zakaj niso tarča obveznega cepljenja predvsem najbolj ogroženi: starostniki in nekateri kronični bolniki? Kaj bo s tretjim poživitvenim odmerkom cepljenja po tem, ko ga za splošno rabo ni odobrila pristojna ameriška agencija? Zakaj se prebolevnikom, ki so dokazano bolje zaščiteni od cepljenih, priznava krajši čas trajanja prebolevniškega statusa?  <blockquote> Na vprašanja je odgovarjala vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar. </blockquote> Poslušajte še: <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/08/vroci-mikrofon-318/" rel="noopener nofollow" target="_blank">Mateja Logar o striktnem uvajanju pogoja PCT in cepljenju</a>

Odločitev za ukrep PC v javni upravi ni nastal na pobudo strokovne skupine

Kako razumeti in interpretirati številne statistike povezane z epidemijo, kaj nam povedo aktualni podatkiV zdaj že več kot leto in pol dolgem obdobju covida-19 dnevno prebiramo in slišimo številne podatke, ki pa so večkrat predstavljeni brez ustreznega konteksta in razlage. Na kaj moramo biti pozorni pri spremljanju epidemijskih in cepilnih statistik, kako jih razumeti in interpretirati. Kaj nam povedo aktualni podatki. Sodelujejo:  dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, strokovna sodelavka Vala 202 prof. dr. Janez Žibert, matematik in avtor epidemiološkega modela, Zdravstvena fakulteta UL Slavko Jerič, novinar, matematik in psiholog, avtor podkasta Številke MMC RTV Slovenija   V nekem mestu živi 20 tisoč prebivalcev, polovica (10 tisoč ljudi) je cepljena, druga polovica (10 tisoč ljudi) je necepljena. 100 jih zboli med necepljenimi in 20 med cepljenimi. Kakšen je statistični kontekst?

Kako razumeti in interpretirati številne statistike povezane z epidemijo, kaj nam povedo aktualni podatki V zdaj že več kot leto in pol dolgem obdobju covida-19 dnevno prebiramo in slišimo številne podatke, ki pa so večkrat predstavljeni brez ustreznega konteksta in razlage. Na kaj moramo biti pozorni pri spremljanju epidemijskih in cepilnih statistik, kako jih razumeti in interpretirati. Kaj nam povedo aktualni podatki. <h4>Sodelujejo:</h4> <ul> <li>dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, strokovna sodelavka Vala 202</li> <li>prof. dr. Janez Žibert, matematik in avtor epidemiološkega modela, Zdravstvena fakulteta UL</li> <li>Slavko Jerič, novinar, matematik in psiholog, avtor podkasta Številke MMC RTV Slovenija</li> </ul> <blockquote> V nekem mestu živi 20 tisoč prebivalcev, polovica (10 tisoč ljudi) je cepljena, druga polovica (10 tisoč ljudi) je necepljena. 100 jih zboli med necepljenimi in 20 med cepljenimi. Kakšen je statistični kontekst?</blockquote>

Konteksti koronavirusne statistike

Koronavirus podkast

The best podcast episodes on romantic relationships. Episodes talk about the 5 love languages, intimacy, and the taboo topics of sexual desires and infidelity. This topic is a deep dive into the science and complexities that face us in our relationships with others. Add episodes you're interested into your queue below!

Best Episodes on Relationships & Love

The best podcast episodes on physical health. Episodes talk about your diet, sleep, exercise and all the things that people do to improve their physical health and live a healthier life. This topic is for everyone, with applications in all of our everyday lives. Add episodes you're interested into your queue below!